Koroški gin z dušo

Sloveniji že več let ugotavljamo, da se mnogi še vedno premalo zavedamo, kaj jemo in kako pomembno je, kakšna živila uživamo. Ta ne vplivajo le na naše trenutno počutje, ampak je od njih precej odvisno, v kakšni psihoizični kondiciji bomo na dolgi rok, tudi v starosti. Seveda so posredi še drugi dejavniki, a vsaj delno je odločitev v naših rokah, kar je lahko v veliko spodbudo pri načrtovanju družinskega jedilnika. Morda je zdaj pravi čas za spremembo.

Po podatkih nacionalnih raziskav se v Sloveniji nezdravo prehranjuje vsak drugi odrasli, več kot polovica med njimi je čezmerno težkih ali debelih, dve tretjini imata povišano raven krvnega sladkorja in krvni tlak. Prehranske navade med mladimi in mlajšimi odraslimi so v zadnjih letih vzbujale še večjo skrb. Dodatno zaskrbljenost za njihovo zdravje pa je sprožila lanska raziskava, ki so jo izvedli med 20.000 šolarji na osnovnih šolah. Razkrila je velik upad gibalnih sposobnosti, največji je bil pri vzdržljivosti in koordinaciji telesa. Naloga odraslih je, da poskrbijo za zdrav razvoj sebe in svojega podmladka, temelj tega pa sta gibanje in primerna prehrana.

VPreveč kalorij, preveč težav

V razvitem svetu, kamor sodi tudi Slovenija, je prehrana pretežnega deleža ljudi postala močno osiromašena, vsebuje veliko kalorij in malo s hranili bogatih živil. To se kaže predvsem v porastu kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in drugih, opozarjajo na nacionalnem portalu Prehrana.si. Po deiniciji je zdrava prehrana tista, ki zadosti posameznikovim energijskim potrebam, hkrati pa mu zagotavlja optimalne vnose makro- in mikrohranil ter drugih koristnih snovi.

Če bi se želeli prehranjevati na način, ki bo izboljšal naše zdravje in hkrati razbremenil okolje, je pravi odgovor t. i. »planetarna« zdrava prehrana. Pri njej večino potreb po beljakovinah pokrijemo z rastlinskimi beljakovinami, npr. stročnicami in oreški, manjši delež z ribami, perutnino, jajci in manj mastnimi mlečnimi izdelki, hkrati pa za več kot 50 odstotkov zmanjšamo vnos rdečega mesa. Pretirano uživanje rdečega mesa je povezano z večjo pojavnostjo srčno-žilnih bolezni, nekaterih vrst raka in na splošno s povečano umrljivostjo, hkrati pa pridelava mesa močno obremenjuje okolje.

Mnogi še vedno uživajo tudi preveč rainiranih žit, kot so bela moka in izdelki iz nje, oluščen riž in krompir, ki imajo visok glikemični indeks, malo hranil in skorajda nobenih vlaknin. Takšni ogljikovi hidrati so povezani s povišano telesno težo, sladkorno boleznijo tipa 2 in srčno-žilnimi boleznimi. Predlagana prehrana naj bi zato vsebovala veliko polnozrnatih žit in na dan le okoli 50 g gomoljne zelenjave, kot je krompir. Prav tako bi morali za več kot polovico zmanjšati uživanje hrane z dodanim sladkorjem. Za optimalno zdravje pa je treba zaužiti vsaj pet porcij sadja in zelenjave na dan.

Trgovci na potezi

V prizadevanjih za bolj zdravo prehrano lahko pomembno vlogo odigrajo tudi trgovci, z akcijami ozaveščanja in predvsem povečanjem ponudbe kakovostnih živil. Pri tem je bistveno, da so ta tudi cenovno dostopna. Slabe prehranske navade so namreč pogosto povezane s socialnim položajem posameznika.

Eden takšnih projektov je Zaveza odgovornosti, ki ga je leta 2015 zagnala Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Gre za projekt živilske industrije, katerega namen je izboljševanje živil. Živilska podjetja želijo prispevati k uresničevanju strateških ciljev prehranske strategije v Sloveniji, predvsem z izboljšanjem sestave živil, zato so se samoregulativno zavezala k izvajanju ukrepov z različnih področij (širjenju ponudbe živil z izboljšano sestavo in živil z ugodnejšo prehransko sestavo, dodatnemu informiranju potrošnika, spodbujanju zdravega življenjskega sloga in podobno). Ukrepi, ki so jih sestavili v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter drugimi deležniki, lahko veliko pripomorejo k spremembam prehranjevalnih navad potrošnikov. Do danes so zaveze podpisali že trije sektorji. V sektorju brezalkoholnih pijač so v zadnjih letih od podpisa zaveze zmanjšali energijsko vrednost svojih izdelkov, v sektorju mlekarstva so proizvajalci mlečnih izdelkov v enem letu zmanjšali povprečno vsebnost sladkorja v izdelkih za devet odstotkov, v sektorju pekarstva pa omejujejo količino soli v kruhu.

Prizadevanja živilskopredelovalne industrije so že prinesla konkretne pozitivne rezultate, kar se kaže tudi v vse večji ponudbi izboljšanih živil.

mem, da so prehodni in niso prizadeli niti tekočega dela v muzeju niti niso usodno vplivali na interes javnosti za obisk Bistre in drugih lokacij TMS. Muzeji so ustanove, ki se pri svojem delu soočajo z daljšimi časovnimi obdobji nasploh, zato nam nekajmesečna motnja delovanja ne bi smela povzročiti prehudega glavobola.

❞

Izziv je obnova celotnega osrednjega samostansko-grajskega kompleksa, v katero spada tudi ogrevanje.

TMS večkrat obiščem z družino in moja otroka sta vedno najbolj navdušena nad Titovimi avtomobili. Imate morda med njimi svojega favorita?

Rolls royce silver wright iz leta 1952, ki ga je Titu podarila Republika Slovenija in ki je bil nedavno tega konserviran. Tito ga je uporabljal v petdesetih in šestdesetih letih. Med drugim se je z njim pripeljal v Koper na odprtje tovarne Tomos leta 1959.

Kdo so sicer najštevilčnejši obiskovalci vašega muzeja?

Letno, v običajnih razmerah, imamo v Bistri okoli 42.000, v Muzeju PTT v Polhovem Gradcu pa okoli 8000 obiskovalcev. Lani je bil na žalost obisk veliko manjši. Zlasti se pozna upad pri obisku šolskih skupin in udeležbi na delavnicah, odpovedati smo morali tudi nekatere Dneve znanosti in tehnike, ki jih že tradicionalno prirejamo, vendar pa smo ponosni, da smo uvedli dvoje novih (povezane z robotiko in biotehniške), za katere smo prepričani, da jih bomo v prihodnosti uspešno izvajali. Opažamo večji obisk družin, kar je povezano z novo realnostjo, v kateri živimo. Manjši je bil tudi obisk tujih gostov, ki jih je, tako kot na splošno v naši državi, v 2020 prišlo le peščica.

Do marca je TMS zaprt, ker njegovi prostori niso ogrevani. Je problem ogrevanja muzeja izziv, v katerega boste zagrizli, ali bi bil to v nekdanjem kartuzijanskem samostanu preprosto prevelik finančni zalogaj?

Izziv je obnova celotnega osrednjega samostansko-grajskega kompleksa, v katero spada tudi ogrevanje. Nekdanja kartuzija v Bistri ima svoj čar, ki ga ne gre zanemariti, zlasti pa bogato zgodovino in pečat, ki so ji ga vse od

13. stoletja s svojim kulturnim in tudi gospodarskim delovanjem dali kartuzijani. NUK hrani dragocene rokopise, ki so nastali v tem samostanu. To dediščino smo pred kratkim simbolično počastili z odprtjem knjižnice v paviljonu v parku, v sodelovanju z JAK.

V Bistri tudi dobesedno sobivamo z naravo, kar bi v mestnem jedru težko našli. Verjetno smo tudi zato takoj po odprtju muzeja imeli nekoliko večji obisk kot sorodne ustanove.

Vsekakor pa si prizadevamo za celostno prenovo (gradbeno in vsebinsko), kar bi si Bistra kot spomenik državnega pomena z vsemi pomembnimi eksponati tehniške dediščine in vso zgodovino več kot zaslužila. Ne nazadnje velja za enega pomembnih dejavnikov krepitve narodne identitete.

Upamo, da nas bosta pristojno ministrstvo in država podprla v naših tako nujnih prizadevanjih.

Včasih ste delovali kot prevajalka in tolmačka za španski, portugalski in francoski jezik, iz družboslovja in humanistike ste tudi doktorirali. Veliko ste se ukvarjali s književnim prevajanjem in v slovenščino prevajali avtorje, kot so Saramago, Pessoa in Fuentes. Kaj pogrešate to delo? Vam morda še uspe kaj prevesti?

Na svoje delo pri prevodih omenjenih in še mnogih drugih avtorjev sem izredno ponosna. Prav tako na strokovne in znanstvene članke s področja družboslovja in humanistike, predavanja v tujini ter članstvo v pomembnih kulturnih institucijah. Prav pogled v druga