Slovo slovenske sfinge in najslabšega predsednika vseh časov
Dvajseti januar je dan, ko v ZDA vsaka štiri leta zapriseže novi predsednik ali pa stari zapriseže drugič. Druga možnost je pogostejša. Pred Trumpom je bil zadnji predsednik, ki mu mandata ni uspelo ponoviti, George Bush starejši, ki je leta 1992 izgubil volitve proti Billu Clintonu. Pred njim je drugi mandat proti Ronaldu Reaganu izgubil Jimmy Carter leta 1980.
Vsredo je kot 46. predsednik ZDA prisegel Joe Biden. Trump mu je zapustil razklano državo in ohlajene zunanjepolitične odnose in veliko delo bo 78-letnik storil že, če mu bo stvari uspelo vrniti v približek normale. Volivci, pa tudi ves svet, prav tako veliko pričakujejo od njegove podpredsednice Kamale Harris. Ob njenem imenu se velikokrat pojavi pridevnik prva: prva ženska na tem položaju, prva temnopolta podpredsednica ZDA, prva podpredsednica ZDA z azijskimi koreninami …
Zapuščina slovenske prve dame
»Prvi pridevnik, ki se bo pojavljal ob njenem imenu, bo kontroverzna. Česar se dotakne Trump, umre, sama pa ni bila sposobna ali pa ji niso dovolili ločiti svoje identitete od identitete svojega moža. On bo šel v zgodovino, to lahko rečem že zdaj, kot najslabši predsednik ZDA vseh časov,« je v torkovem Delu razmišljala Katherine Jellison, zgodovinarka z Univerze v Ohiu, ki raziskuje ameriške prve dame. V pogovoru z Gašperjem Završnikom je poudarila, da je Melania Trump za večino Američanov še vedno skrivnostna ženska, nekakšna singa, ki ne govori veliko z mediji: »Nekateri na levici so jo videli kot talko, spet drugi kot kolaborantko. Ne na levi ne na desni je niso dojemali kot žensko s svojo lastno neodvisno osebnostjo. Ocenjevali so jo le skozi optiko njenega moža.« Katherine Jellison poudarja, da Melanijin javni program, pobuda Bodi najboljši (Be best) proti spletnemu nadlegovanju otrok, ni nikoli zares zaživel, in dodaja: »Mislim, da bodo Michelle Obama zgodovinarji tudi čez nekaj generacij postavljali ob bok Eleanor Roosevelt kot prvo damo, ki je spremenila nekatere navade Američanov, povezane, denimo, s čezmerno težo med otroki, in izboljšala družbo. Svoje mesto v zgodovini bo seveda imela tudi kot prva temnopolta ameriška prva dama. Na žalost pa mislim, da bo gospa Trump blizu dna te lestvice.«
Donald Trump po anketi Gallupovega inštituta odhaja iz Bele hiše z le 34-odstotno podporo Američanov. Njegova slovenska žena je sicer malo bolj priljubljena, podpira jo 47 odstotkov sodržavljanov, vendar je tudi njena podpora v primerjavi z drugimi nekdanjimi prvimi damami rekordno nizka. Hillary Clinton se je leta 2001 od Bele hiše poslovila s 56-odstotno podporo, Laura Bush s 67-odstotno, Michelle Obama pa s kar 69-odstotno.
Prva in zelo verjetno zadnja slovenska stanovalka Bele hiše je javnost pred dnevi še zadnjič nagovorila v šestminutnem videu, v katerem je pohvalila svojo pobudo Bodi najboljši in poudarila, da nasilje nikoli ni pravi odgovor, pri čemer vdora Trumpovih podpornikov v Kapitol, ker se niso mogli sprijazniti z njegovim volilnim porazom, ni omenila. Sodržavljane je pozvala, naj se osredotočijo na stvari, ki jih povezujejo, in ne na tiste, ki jih delijo.
Po tradiciji bi morala Melania ob slovesu svoji naslednici Jill Biden, ki ji Američani pravijo Dr. B., razkazati Belo hišo, kot jo je njej njena predhodnica
Michelle Obama, odhajajoči predsedniški par pa običajno prišlekoma pripravi tudi sprejem. Letos se to ne bo zgodilo in Trump se niti ni udeležil Bidnove inavguracije.
Melania se je od predsedniške palače poslovila tiho, skoraj nevidno. Takšna, malone nevidna, je bila tudi v minulih štirih letih. Nihče ne more zanikati, da je bila ena najlepših in najelegantnejših prebivalk Bele hiše vseh časov, veliko več težav bi imeli, če bi v tej formi poskušali najti še kakšno vsebino.
Tudi v lanski predvolilni kampanji se je Melania Trump držala v ozadju, teden dni pred volitvami pa je imela samostojni predvolilni nastop v Pensilvaniji, zvezni državi, za katero se je napovedovalo, da bo odločila volitve. V mestu Atglen je razglasila, da se zavzema za »še štiri leta svobode, priložnosti, napredka in varnosti«.
Resnica je drugačna. Pandemija novega koronavirusa je, tudi zaradi medlega začetnega odziva ameriškega predsednika in njegove administracije, v ZDA zahtevala rekordno število življenj, več kot 402.000, kar je največ na svetu, okužilo se je že več kot 24 milijonov Američanov. Poleg tega so Združene države v Trumpovem mandatu pretresali rasni nemiri, ki so bili posledica smrti Georgea Floyda in drugih temnopoltih žrtev policijskega nasilja.
Urednik Sobotne priloge Ali Žerdin je potegnil črto pod lik in delo najbolj znane Slovenke na svetu: »Melania
Trump je želela ustvariti vtis, da je ženska, ki je kot dekle pobegnila pred totalitarnim komunizmom v svobodni svet. In uspelo ji je. Ob tem, ko je ustvarjala svojo javno podobo, je potunkala kraje, v katerih je odraščala. Prvič, ni zapustila komunistične države, pač pa je šla v svet iz kar dobro delujoče mlade parlamentarne demokracije. Ta parlamentarna demokracija pa ni nastala zato, ker bi svobodni svet svoja pravila v ta del sveta prinesel, pač pa se je svet okrog Sevnice v parlamentarno demokracijo spremenil zaradi državljanskega poguma številnih državljank in državljanov. Osebno ji pa nič ne zamerim, da je malo naredila za promocijo Slovenije. Bolj vesel bi bil, če za promocijo Slovenije ne bi naredila nič.«
Ali Žerdin
Melania Trump je želela ustvariti vtis, da je ženska, ki je kot dekle pobegnila pred totalitarnim komunizmom v svobodni svet. In uspelo ji je. Ob tem, ko je ustvarjala svojo javno podobo, je potunkala kraje, v katerih je odraščala.
Od druge do prve dame
Z novim predsednikom prihaja v Belo hišo nova prva dama, 69-letna Jill Biden, s katero sta poročena od leta 1977. Visoka politika ji ni tuja, saj je bil njen mož v času predsedovanja Baracka Obame, med letoma 2009 in 2017, ameriški podpredsednik. Jill bo prva ameriška prva dama, ki se s selitvijo v Belo hišo ne bo (vsaj začasno) odrekla karieri. Od leta 2009 je profesorica angleščine na višji šoli Northern Virginia Community College v Washingtonu in svoje delo namerava opravljati še naprej, ameriški mediji pa so ji nadeli vzdevek Dr. B.
Jill bo precej drugačna prva dama od naše gore lista, Melanie Trump.
Kot najstarejša izmed petih sester je odraščala v Pensilvaniji, z Joejem Bidnom pa sta se spoznala marca 1975 na zmenku na slepo, ki ga je organiziral njegov brat Frank. Ko sta začela prijateljevati, je Jill svoji mami menda rekla: »Končno sem si našla džentelmena.« Za oba je bil to drugi zakon. Jill je bila ločenka, Biden pa je ovdovel leta 1975, le nekaj tednov zatem, ko je bil pri tridesetih letih izvoljen za senatorja. Njegova prva žena Neilia in komaj enoletna hčerka Naomi sta umrli v prometni nesreči. Joe Biden je ostal vdovec z dvema sinovoma, Beaujem in Hunterjem, ki sta bila prav tako udeležena v nesreči, a sta dobila le lažje poškodbe.
Ko sta se Joe in Jill začela sestajati, je bila ona ravno sredi umazane ločitvene bitke. Istega leta, ko je spoznala Joeja, se je ločila in diplomirala iz angleščine. Poročila sta se 17. junija 1977, medene tedne pa sta preživela pri naših sosedih, na Blatnem jezeru.
Preden je Jill privolila v poroko, jo je moral večkrat zaprositi. Zavedala se je, da bo po poroki s senatorjem v središču zanimanja javnosti, želela se je posvetiti svoji karieri, predvsem pa je bila na začetku v dvomih, kako bo vzgajala dva mlada fanta, ki sta ostala brez mame. Pozneje sta jo fanta klicala mama, a ju ni uradno posvojila. Leta 1981 je med nosečnostjo uspešno končala magisterij, 8. junija pa je rodila hčerko Ashley. Dve leti je ostala doma in se posvečala otrokom, nato pa se je vrnila na delo.
Hčerka Ashley, poročena Blazer, je zdaj socialna delavka in humanitarka, Hunter Biden je odvetnik in lobist v Washingtonu, Beau, ki je bil vrhovni državni tožilec v Delawaru, pa je leta 2015 umrl zaradi rakavega tumorja na možganih.
Ko je bil njen mož ameriški podpredsednik, je še vedno štirikrat na teden predavala, Michelle Obama pa se je njunih skupnih uradnih dolžnosti spominjala z besedami: »Jill je vedno popravljala teste.« Kot je Dr. B. povedala enemu izmed novinarjev, je teste popravljala tudi med intervjuji v okviru moževe predsedniške kampanje. O novem predsedniku ZDA je napisala otroško knjigo Joey: zgodba o Joeju Bidnu, v kateri ga prikazuje kot pogumnega pustolovca, čeprav so ga vrstniki zasmehovali zaradi jecljanja.
Jill Biden je prva ameriška prva dama z italijanskimi, natančneje sicilijanskimi koreninami in prva po Pat Nixon, ki je bila prej že v vlogi druge dame.
Popraviti, obnoviti, pozdraviti
Joe Biden je v senatu preživel 36 let, vsak dan pa se je na delo vozil iz domačega kraja, uro in pol v eno smer, da je bil lahko zjutraj in zvečer z družino. Svoji drugi ženi je hvaležen, saj sta ga, kot pravi, ravno zaradi nje spet začela zanimati življenje in politika. Bil je prvi ameriški podpredsednik rimskokatoliške veroizpovedi in prvi, ki prihaja iz Delawara.
Novembra je dopolnil 78 let in v sredo prisegel kot najstarejši predsednik ZDA doslej.
»Imate pravico, da se ne strinjate z mano, a to ne sme voditi do razkola. Obljubljam, da bom predsednik vseh državljanov,« je povedal na inavguraciji, ki je zaradi pandemije ni kot običajno spremljala množica, ampak le redki izbranci. Ljudstvo so na slovesnosti nadomestili s približno 200.000 ameriškimi zastavami. V svojem nagovoru je med drugim povedal: »Naše sanje so pravičnost za vse. S temi sanjami ne bomo več odlašali. Tudi naš planet kriči na pomoč. To je klic, ki ga moramo slišati. Tu je tudi klic, da se soočimo z vprašanji nadvlade belopoltih. Tu so drugi politični izzivi. Če se želimo spopasti z njimi, moramo narediti veliko več kot samo izgovarjati besede. Narediti moramo, kar je najtežje, a najpomembnejše za demokracijo, to pa je enotnost.« Dodal je: »Mnogo moramo popraviti, mnogo obnoviti, mnogo pozdraviti.«
Dela se je lotil takoj. Že prvi dan predsedovanja je podpisal kar 15 izvršnih ukazov – njegova predhodnika Obama in Trump sta jih pol manj –, najprej tistega o obveznem nošenju mask na območjih v njegovi pristojnosti. Imenoval je tudi posebnega koordinatorja za pandemijo, ki bo nadzoroval distribucijo cepiv in podaljšal moratorij za deložacije zaradi koronavirusne krize. ZDA se z Bidnovim podpisom vračajo k pariškemu podnebnemu sporazumu in v Svetovno zdravstveno organizacijo. Razveljavil je tudi Trumpovo prepoved vstopa v ZDA državljanom nekaterih večinsko muslimanskih držav in preklical dovoljenje za gradnjo naftovoda Keystone XL med ZDA in Kanado ter ustavil inanciranje gradnje zidu z Mehiko s sredstvi iz proračuna Pentagona. Prav tako je podpisal izvršni ukaz, s katerim je del nezakonitih priseljencev obvaroval pred izgonom iz države. Gre za otroke, ki so mladoletni brez ustreznih dokumentov prišli v ZDA. Kot je napovedala njegova tiskovna predstavnica, bo od tujih državnikov najprej poklical soseda, kanadskega premierja Justina Trudeauja.
V Beli hiši je zavel svež veter, česar smo veseli tudi na tej strani Atlantika. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je Bidnovo vselitev v Belo hišo pozdravila z besedami: »Bidnova prisega je sporočilo o začetku zdravljenja za globoko razdeljeno nacijo. Ta nova zora v Ameriki je trenutek, ki smo ga zelo dolgo čakali. Evropa je pripravljena na nov začetek z našo najstarejšo partnerico, ki ji najbolj zaupamo.«
❞
Donald Trump po anketi Gallupovega inštituta odhaja iz Bele hiše z le 34-odstotno podporo Američanov. Njegova slovenska žena je sicer malo bolj priljubljena, vendar je tudi njena podpora v primerjavi z drugimi nekdanjimi prvimi damami rekordno nizka.