Spletno nakupovanje: s pametjo do prihranka časa in denarja
❞
V letu 2020 se je delež e-kupcev tako kot predlani povečal v vseh starostnih razredih. Prek spleta je denimo nakupovalo kar 88 odstotkov 25- do 34-letnikov.
Po mnenju nekaterih je pandemija priložnost, da se naučimo živeti drugače, bolj umirjeno, povezano z naravo, pa tudi bolj skromno, z manj materialnimi dobrinami. A praksi so se ljudje v tednih, ko so večino časa tičali doma, trgovine pa so bile zaprte, zatekli – mnogi prvič v življenju – k spletnemu nakupovanju in v prazničnem decembru smo spremljali podobe poštarjev in kurirjev raznih dostavnih služb, ki so se opotekali pod težo paketov.
Cepivo proti covidu-19 napoveduje počasno vračanje v normalo, v življenje, ki smo ga izgubili pred skoraj letom dni, toda nekatere stvari iz tega nenavadnega obdobja se bodo prijele in ostale. Mnogi, ki so izkusili prednosti spletnega nakupovanja, se ne bodo več zlahka vrnili v čakalne vrste na blagajnah.
Kot klasično nakupovanje pa tudi nakupovanje na spletu ni brez pasti. Kako se jim izogniti, smo se pogovarjali z Brankom Miličevićem, vodjo oddelka preverjanja informacijskih tehnologij pri SIQ Ljubljana.
Za mlade običajna praksa, starejši zadržani
Novembrski podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je v starostni skupini 16–74 let 87 odstotkov ljudi uporabnikov interneta, v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem pa je 52 odstotkov ljudi v tej starostni skupini nakupovalo na spletu. Med starostnimi skupinami so sicer velike razlike. Tako na spletu nakupuje 63 odstotkov 16- do 24-letnikov in le 16 odstotkov 65- do 74-letnikov. Starejše generacije imajo torej zadržke. Česa se najbolj bojijo? »Navadno se ljudje pri spletnem nakupovanju najbolj bojijo inančnih posledic v primeru zlorabe kreditne oziroma plačilne kartice. Nadalje jih je strah, da naročenega in seveda plačanega blaga ne bodo prejeli. Redkeje pa potrošniki pomislijo na zlorabe osebnih podatkov,« odgovarja Branko Miličević.
Po podatkih Sursa je bila vrednost posameznega spletnega nakupa največkrat (v 29 odstotkih) od 100 do 299 evrov. Ker govorimo o precej visokih zneskih, je strah, da naročenega in plačanega na koncu ne bodo dobili, povsem upravičen. Kako se temu izognemo? »Priporočljivo je nakupovanje v znanih spletnih trgovinah, sicer pa je dobro biti pri plačevanju pozoren, ali ima spletno mesto kje naveden logotip PCI-DSS (Payment Card Industry Data Security Standard) ali da se za plačevanje uporabijo zaupanja vredne storitve z dobrim zavarovanjem kupca (na primer PayPal), ki oškodovanim povrnejo kupnino. Spletno mesto prav tako lahko dokazuje varnost s potrdilom o ustreznosti,« svetuje sogovornik.
Več nakupov, več zlorab
V pandemiji se je veliko ljudi prvič odločilo za tak ali drugačen spletni nakup. Se je morda hkrati povečalo število spletnih prevar? »Na vprašanje o povečanju napadov je težko odgovoriti, saj gre za kompleksen pojav. Nekateri strokovnjaki navajajo, da naj bi se frekvenca spletnih napadov merila v sekundah. Napadov seveda ne gre enačiti z uspešnimi vdori v spletne aplikacije. Dodatno težavo pri zajemu podatkov predstavljajo uspešni vdori, ki niso razkriti oziroma javno objavljeni. Nekatera poročila sicer navajajo, da naj bi se število napadov v zadnjih nekaj letih povečalo za 67 odstotkov. Prav tako zaznavamo, da se je s pojavom covida-19 povečala uporaba spleta in zaradi tega tudi splošno število odkritih ranljivosti ter s tem povezanih napadov,« pojasnjuje vodja oddelka preverjanja informacijskih tehnologij pri SIQ Ljubljana Branko Miličević.
Kako pa spletni goljui najpogosteje delujejo, kakšne načine in trike uporabljajo? »Same tehnike napadov se neprestano dopolnjujejo in nadgrajujejo, medtem ko so cilji največkrat kraja osebnih in zaupnih podatkov, poverilnic, odtujitev inančnih sredstev, izvedba izsiljevalskega napada, rudarjenje kriptovalut ali okrnitev ugleda.
Na primer, v primerih kraje inančnih podatkov (Magecart) napadalci navadno namestijo na spletno stran zlonamerno kodo in tako prestrezajo vnesene podatke o kreditnih karticah, ki jih pozneje zlorabijo na drugih mestih ali prodajo na tako imenovanem dark netu.
Na drugi strani pa so dobro znani napadi socialnega inženiringa z lažnimi elektronskimi sporočili, telefonskimi klici, podtikanjem USB-ključkov in kablov in podobno,« razloži Branko Miličević.
Kazen za nespodobnost
Nedavno so pri nas krožila elektronska sporočila lažne Pošte Slovenije, v katerih so pošiljatelji zahtevali odkupnino za pakete, ki da so na poti. Kako se najhitreje in najbolj zanesljivo prepričamo, da je neko sporočilo res poslala recimo Pošta Slovenije in ne prevaranti? »Varnostni mehanizmi na poštnih strežnikih navadno zaznajo takšna sporočila in jih zavržejo oziroma odložijo v 'spam' mapo, torej mapo za vsiljeno pošto, ni pa vedno tako. Gre za kompleksno težavo in neuki uporabniki težko preverijo dejanski izvor sporočila (pregled zaglavja, IP pošiljatelja …). K zagotavljanju integritete elektronske pošte bi vsekakor pripomogla bolj razširjena uporaba digitalnega podpisovanja,« meni Miličević.
V elektronskih poštnih nabiralnikih sicer mrgoli sporočil lažnih odvetnikov, ki ponujajo bajne dediščine po daljnih sorodnikih, za katere seveda nikoli nismo slišali, ker ne obstajajo. Samo številko računa in podatke o kreditni kartici jim je treba poslati, pa bo vikend na morju naš, vse inančne težave, s katerimi se spopadamo, pa bodo le še grde sanje. Prav po tem lahko prepoznamo goljufe. Zaupanja vredni prodajalci in banke od nas namreč ne bodo nikoli zahtevali, da jim po elektronski pošti ali telefonu posredujemo občutljive podatke. »Vsekakor,« pritrjuje Miličević, »navadno trgovci uporabljajo zunanje ponudnike plačilnih storitev, v takem primeru tudi ob dejanskem nakupu prodajalec ni seznanjen s podatki o kreditni kartici, kaj šele, da bi jih zahteval po elektronski pošti.«
Pred nekaj meseci nas je na uredništvu Nedela nasmejalo tudi sporočilo, ki smo ga dobili vsi člani redakcije. V njem je pisalo, da so nas zalotili in posneli med nespodobnim obnašanjem pred službenim računalnikom. Sledila je grožnja, da bodo video z nespodobno vsebino poslali našim prijateljem in znancem. Seveda nismo nasedli, morda pa bi nasedel kdo, ki se šele privaja na splet in se ne zaveda, da na njem kar mrgoli posameznikov in organiziranih združb, ki se želijo okoristiti s človeško neumnostjo.
Starejše generacije, ki so zaradi covida-19 najbolj ogrožene, lahko s spletnimi nakupi bistveno zmanjšajo tveganje, da pridejo v stik z virusom. Kako naj se torej nekdo, ki je nevešč spletnega nakupovanja in morda tudi dela z računalnikom, loti zadeve? »Vsekakor je dobro, da ob prvih naročilih neveščim spletnega nakupovanja nekdo pomaga in jih opozori na nevarnosti. Nekaj znanja lahko pridobijo tudi na spletnih mestih, kot je Varni na internetu,« priporoča naš sogovornik.
Varnost je odgovornost prodajalca
Zavedati se je treba, da nas lahko tudi pri spletnem nakupovanju pri preverjenem trgovcu ogoljufa oziroma si z našimi osebnimi podatki postreže nekdo tretji. Kakšne so varovalke, da se to ne zgodi? »Odgovornost upravljavca spletne trgovine je, da takšne vdore oziroma odtekanje podatkov prepreči. Priporočljivo je redno posodabljanje strežniške infrastrukture, posodobitve vseh gradnikov spletne trgovine in izvajanje polletnih varnostnih pregledov ali izvedba teh ob večjih spremembah, ko je spletna trgovina izdelana in dana v uporabo,« razloži Branko Miličević.
Upoštevati velja še eno zlato pravilo, namreč, da se takoj po opravljenem nakupu odjavimo z določenega spletnega mesta. »Minimiziranje veljavnosti uporabniške seje zmanjšuje tveganje za prevzem veljavne seje. Sicer naj bi spletne aplikacije uporabnika po dolo
čenem času neaktivnosti odjavile same. Vsekakor pa bi uporabnik po daljši neaktivnosti ob izvrševanju plačila s predhodno shranjeno plačilno kartico moral znova vpisati svoje avtentikacijske podatke,« pravi strokovnjak.
Kako naj ravna človek, ki sumi, da je bil pri spletnem nakupu tarča goljufov? Na koga naj se obrne in kolikšna je možnost, da bo svoj denar še kdaj videl? »Ko je prepričan, da je žrtev goljuije, se lahko obrne na organe pregona, SI-CERT in podobno. V nekaterih primerih, ko od goljuije do prijave ne mine veliko časa, obstaja tudi dovolj velika možnost, da bo dobil sredstva povrnjena,« Branko Miličević sklene, da je upanje tudi v navidezno brezupnih situacijah.
Največ kupujemo oblačila, obutev in modne dodatke
Surs postreže tudi s statistiko, kaj smo v preteklem letu na spletu najraje nakupovali. V zadnjih 12 mesecih pred novembrskim anketiranjem je tako vsaj en spletni nakup opravilo 63 odstotkov oseb, starih med 16 in 74 let, medtem ko je bilo leto prej (2019) spletnih nakupovalcev v tej starostni skupini 56 odstotkov. V letu 2020 se je delež e-kupcev tako kot predlani povečal v vseh starostnih razredih. Prek spleta je v tem obdobju nakupovalo 88 odstotkov 25- do 34-letnikov (v 2019: 78 odstotkov), 84 odstotkov 16- do 24-letnikov (v 2019: 77 odstotkov), 80 odstotkov 35- do 44-letnikov (v 2019: 71 odstotkov), 64 odstotkov 45- do 54-letnikov (v 2019: 56 odstotkov), 40 odstotkov 55- do 64-letnikov (v 2019: 35 odstotkov) in 22 odstotkov 65- do 74-letnikov (v 2019: 18 odstotkov).
Največ, kar četrtina Slovencev, je prek spleta nakupovala oblačila (sem sodijo tudi obutev, modni dodatki in športni izdelki), 13 odstotkov ljudi je kupilo avdio-video ali fotoizdelke ter gospodinjske aparate, z 11 odstotki sledijo zdravila in prehranska dopolnila. Desetina jih je na spletu nakupovala kozmetiko, lepotilne izdelke in izdelke za sprostitev, devet odstotkov pohištvo in dodatke za dom, devet odstotkov športno opremo (brez športnih oblačil), devet odstotkov računalnike in mobilne telefone, osem odstotkov otroške igrače in izdelke za nego otrok, osem odstotkov knjige, časopise in revije, šest odstotkov si je prek spleta na dom naročilo hrano iz restavracij, šest odstotkov izdelke za čiščenje ali osebno nego, pet odstotkov kolesa, motorje, avtomobile in nadomestne dele, trije odstotki pa hrano in pijačo iz trgovin.
Najraje slovensko
Zanimiv je podatek, da smo veliko večino, kar 87 odstotkov, nakupov prek spleta opravili pri prodajalcih iz Slovenije, 43 odstotkov jih je nakup opravilo tudi pri spletnih prodajalcih iz drugih držav članic Evropske unije, 28 odstotkov pa pri prodajalcih iz držav zunaj EU. Pozorni morate biti predvsem pri nakupih iz Velike Britanije, ki od 1. januarja ni več članica EU. Vaš nakup lahko namreč znatno zasoli carina.
Med vsemi e-kupci jih je 28 odstotkov izdelke kupilo pri izičnih osebah, prek posrednikov, kot so Bolha, prodajko.si, eBay in Facebook Marketplace, 20 odstotkov ljudi pa se je med septembrom in novembrom naročilo na digitalne storitve ali kupilo digitalne izdelke, osem odstotkov se jih je naročilo na pretočne platforme, kot sta Netflix in HBO GO, šest odstotkov si jih je čas krajšalo z novimi videoigrami in igralnimi konzolami, štirje odstotki pa so kupili elektronske knjige, revije in časopise.
Splet je tudi pravi naslov na naročanje storitev. Največ, 15 odstotkov Slovencev, je prek interneta rezerviralo nastanitev, enajst odstotkov jih je kupilo vstopnice za dogodke, osem odstotkov je plačalo transportne storitve, sedem odstotkov jih je sklenilo ali podaljšalo naročniško razmerje za internet ali storitve mobilne telefonije, trije odstotki pa so kupili vstopnice za športne prireditve.
Na spletu se da z nekaj spretnosti prihraniti precej denarja, sploh, če izkoristimo popuste ob dneh, kot je črni petek. Takrat so namreč bistveno večji kot v domačih klasičnih trgovinah.
Za konec še dober nasvet, ki mi ga je pred leti dala izkušena nakupovalka: v klasični trgovini pomerite kos, ki vam je všeč, da najdete pravo številko, nato pa ga naročite na spletu. Pogosto lahko za ceno enega kosa v klasični trgovini dobite na spletu kar dva. Tudi sama sem zadnjič ostala z dolgim nosom, ko sem ugotovila, da sem torbico v znanem nakupovalnem središču trikrat preplačala, saj je bila na uradni spletni strani trgovine znižana za 60 odstotkov. Res je, da se vse življenje učimo, res pa je tudi, da vsaka šola nekaj stane.
❞
Največ, kar četrtina Slovencev, je prek spleta nakupovala oblačila (sem sodijo tudi obutev, modni dodatki in športni izdelki), 13 odstotkov ljudi je kupilo avdiovideo ali fotoizdelke ter gospodinjske aparate, z 11 odstotki sledijo zdravila in prehranska dopolnila.