Pravi pristop je individualni pristop
Mirnost, koncentracija in natančnost so veščine, ki odlikujejo športnega strelca. Na prvi pogled streljanje morda ne deluje kot fizično zahteven šport, kar pa nikakor ne drži. Za vzdrževanje zbranosti in optimalne dosežke so potrebne moč, prilagodljivost in splošna telesna pripravljenost. Dobra prehranska podpora je zagotovo košček rezultatskega mozaika in lahko loči vrhunskega športnega strelca od povprečnega. Pri parastrelcih osnovne zakonitosti športne prehrane niso prav nič manj pomembne za doseganje rezultatov, nasprotno. Športniki invalidi so populacija z visokim tveganjem za slab prehranski status. Glavna vzroka sta omejena strokovna podpora ter nepoznavanje specifičnih potreb in zahtev, povezanih z različnimi okvarami.
Parastrelci so razdeljeni v kategoriji stoje ali sede (gibalno ovirane osebe, ki uporabljajo invalidski voziček). Znotraj teh kategorij so glede na stopnjo in obliko okvare dovoljeni pripomočki, ki še dodatno definirajo pogoje in pravila tekmovanja. Tudi razdalje se različne: 10, 25 ali 50 metrov. Vse našteto kaže na raznolikost športnikov in pomen individualne prehranske obravnave. Za začetek pa si vseeno poglejmo nekaj splošnih načel prehrane športnika invalida, natančneje parastrelca.
Zmotno je mišljenje, da so mišice edine, ki se odzivajo na (pomanjkljiv) vnos hranil. Osrednji živčni sistem (natančneje možgani) je tisti, ki omogoča vzdrževanje koncentracije in sodeluje pri natančnem merjenju v tarčo. Glede na to, da so možgani odvisni od »manjših« molekul hranil (daleč najpomembnejša je glukoza), je zadosten vnos kakovostnih ogljikovih hidratov izrednega pomena. Poleg z ogljikovimi hidrati bogatih obrokov pred treningom je z vidika regeneracije pomembno in potrebno telesu omogočiti tudi energijo po treningu. Na drugi strani mišice, ki so odgovorne za vzdrževanje položaja in prav tako sodelujejo pri natančnosti, poleg ogljikovih hidratov za izgradnjo potrebujejo beljakovine. Priporočljivo je, da jih športniki vključujejo v vse dnevne obroke in da so po izvoru raznovrstne. Nikakor ne gre pozabiti tudi na tretjo skupino makrohranil, to so maščobe. Slednje so v določenih okoliščinah lahko dober vir energije in (z vidika zdravja še pomembnejše) omogočajo nemoteno delovanje naše presnove. Brez zadostnega vnosa organizem iz prehrane ne more pridobiti skupine vitaminov, ki so topni v maščobah, motena sta lahko tudi proizvodnja in ravnovesje hormonov.
Poleg prehrane je z vidika doseganja optimalnih dosežkov izrednega pomena tudi zadostna hidracija. O potrebni količini je težko govoriti, saj je odvisna od spola, telesne mase, temperature okolja, stopnje telesne aktivnosti in še marsičesa drugega. V času, ko je organizem najbolj aktiven, je za dobro absorpcijo skozi prebavila priporočljiva športna pijača, ki poleg vode vsebuje še ogljikove hidrate in elektrolite. Športnik naj pije pogosto in po malem.
Pri oblikovanju prehranske strategije parastrelca je treba upoštevati tudi zdravstvene posledice okvare, ki vplivajo na porabo energije: (para- ali tetra-) plegija zaradi manjšega deleža aktivnih mišic v splošnem zmanjša porabo energije, na drugi strani je ta pri športnikih s povišanim mišičnim tonusom ali amputacijo (predvsem spodnjega) uda večja. Na porabo energije vplivajo tudi zdravila, ki jih nekateri parastrelci potrebujejo za ohranjanje zdravja in preprečevanje zapletov. Prehranska obravnava in podpora športnika invalida torej morata temeljiti na individualnem pristopu in od vpletenih zahtevata specifično znanje športne, predvsem pa klinične prehrane.