5 nasvetov za bodoče mamice
Pričakujete otroka in se vam ob misli na porod in nego novorojenčka poraja kopica vprašanj? Postati mama je nekaj najlepšega na svetu, a nosečnost, porod in skrb za novorojenčka so tudi precej zahtevni. Preverite nekaj nasvetov strokovnjakov iz priročnika Vodnik za starše, ki vas bodo bolje pripravili na začetne izzive starševstva.
Zdrava prehrana za zdravo mamico in otroka
Pomemben vpliv na zdravje no sečnice, potek nosečnosti pa tudi na zdravje ploda ima prehrana. Ta mora biti zdrava, raznolika in zmerna. Tudi med dojenjem je zdrava prehrana zelo pomemb na, saj vpliva na zdravje ter rast in razvoj novorojenčka, ki prek maminega mleka prejema pot rebna hranila. Dietetičarka Nataša Trtnik zato poudarja: »Ob načrtovanju no sečnosti oziroma vsaj ob nje nem začetku je treba posebno pozornost nameniti ureditvi prehranskih navad in spremem bi življenjskega sloga. Pri tem nikakor ne velja mit, da morajo nosečnice in doječe matere jesti za dva, morajo pa uživati pe stro in uravnoteženo prehrano, skrbeti za redne in enakomerno porazdeljene obroke ter opusti ti nezdrave razvade, kot so pitje sladkih pijač, nezdravi prigrizki, kajenje … Zdrava prehrana med nosečnostjo ni pomembna le z vidika oskrbe ploda s hranili, pot rebnimi za njegovo rast in razvoj, ampak tudi za razvoj njegovega okusa.« Med nosečnostjo se izogibajte pekoči, mastni in surovi hrani ter školjkam in jedem iz drobovine. Tudi vnos kave omejite na največ dve skodelici dnevno.
Fizična dejavnost med nosečnostjo
Med nosečnostjo je glavni cilj, da nosečnice vzdržujejo svojo teles no pripravljenost od prej oz. jo zmerno izboljšajo. Kako izično aktivni boste v času nosečnosti, bo odvisno tudi od poteka noseč nosti. Viš. pred. mag. Darija Šćepano vić, viš. iziot., pojasnjuje: »Za zdravo nosečnico se priporoča najmanj 15 minut zmerno inten zivne telesne dejavnosti na dan, nato postopno povečanje zmer no intenzivne telesne aktivnosti na najmanj pol ure na dan do skupno dve uri in pol na teden.« Zaradi večje možnosti poškodb se je pametno izogibati kontak tnim športom in športom, pri ka terih je večja verjetnost za padec. Psihično in telesno močna ozi roma kondicijsko dobro prip ravljena nosečnica lažje prenaša nosečnost, poleg tega pa je tudi bolje pripravljena na porod in si po njem hitreje in lažje opomore.
O lajšanju porodne bolečine
Veliko bodočih mamic skrbi ta tudi porod in bolečina. Za lajšanje porodne bolečine je na voljo več možnosti, katero boste izbrali, pa je odvisno od poteka poroda, od tega, kaj je na voljo v izbrani porodnišnici, od stopnje bolečine, vašega zdravstvenega stanja in morebitnih internistič nih stanj ter seveda vaših želja. Izbirali boste lahko med meto dami, ki ne vključujejo zdravil, med katere spadata hipnoza in akupunktura, ki nosečnicam po magata zmanjšati strah pred po rodom in se pripraviti nanj. Na voljo pa boste imeli tudi far makološke metode oz. metode, ki vključujejo zdravila. To so: • dušikov oksid – blago sredstvo proti bolečinam, • mepreidin – dolgo delujoč opioid, • remifentanil – kratko delujoč opioid, • epiduralna analgezija – za najučinkovitejše lajšanje porodne bolečine in • kombinirana subarahnoidna epiduralna tehnika – za lajšanje bolečin pri napredovalem porodu ali zelo bolečem porodu. Izbrana metoda bo lahko odvisna tudi od tega, ali gre za vaš prvi porod, saj je ta po navadi daljši in bolj boleč, zato strokovnjaki za lajšanje bolečin večini nosečnic priporočajo epiduralno analge zijo.
O joku od A do Ž
Vsi dojenčki jokajo. Nekateri več, drugi manj. Vzroki za dojenčkov jok so različni, najpogostejši, ki jih lahko starši odpravite, pa so: • lakota – dojenček začne jokati počasi in tiho, jok pa
postopoma ritmičen, postaja glasen in • neugodje zaradi mokrih ali pomazanih plenic – vznemirjen jok, • utrujenost – dojenček joka in stoka, si drgne obraz in se izogiba očesnemu stiku, • bolečina – dojenček zajoka z ostrim in visokim glasom, s čimer prosi za pomoč. »Kadar je vzrok za dojenčkov jok hujše bolezensko stanje, se joku običajno pridruži še kateri od drugih bolezenskih znakov, na primer povišana telesna tempe ratura (nad 38 stopinj Celzija), odklanjanje hranjenja, stopnje vanje dihalnih premorov med jo kom, dojenček ni rožnat, ampak bled, modrikast ali sivkast, pleni ca ni polulana. V takem primeru se morate nujno in čim prej pos vetovati s pediatrom,« pojasnjuje dr. Irena Štucin Gantar, dr. med., specialistka pediatrije.
Dojenje in prehrana dojenčka
Bodočim mamicam veliko skrbi pogosto že med nosečnostjo povzroča misel na dojenje oz. s tem povezana vprašanja. Brigita Grum, dipl. m. s., IBCLC in Gordana Njenjić, mag. zdr. neg., dipl. m. s., babica, zato sve tujeta, da se že med nosečnostjo pozanimate o dojenju in posku šate pri zdravstvenih delavcih, prijateljicah in sorodnicah, ki že imajo izkušnjo z dojenjem, najti odgovore na svoja vprašanja, s čimer boste lahko zmanjšali svoj strah. Ob tem pa poudarjata, da ima dojenje precej prednosti tako za dojenčka kot za vas. Priporočila za dojenje: • Začnite dojiti čim prej po porodu. • Dojite tako dolgo, kolikor želi dojenček. • Prvih šest mesecev samo dojite, dodatki niso potrebni. • Drugo hrano začnite dodajati postopno po šestem mesecu glede na otrokove potrebe. • Po šestem mesecu naj bo otrokova prehrana mešana. • Dojite lahko poljubno dolgo, tudi več kot dve leti.