Premoč mater
Matere imajo veliko prednost, da otroka devet mesecev nosijo pod kožo, tako rekoč mu devet mesecev »dajejo zatočišče« v svojem telesu. To izkustvo jih opremi z nekakšnim radarskim sistemom, ki jim pogosto pomaga v odnosu do otroka: čutijo, kako se počuti, kaj je ta hip narobe, kje so težave ali kakšna težava se je pojavila na novo. V primerjavi z materjo si kot oče navaden amater. Edini način, da to razliko izravnaš, je, da se z ženo dogovoriš, da te pusti z otrokom samega na primer pod geslom: »Pump and go!« To pomeni: ko je otrok star pet, šest mesecev, spodbudi ženo, naj si izčrpa mleko, nato pa gre na lepše s prijateljicami ali sama v kino ali gledališče, v fitnes ali nakupovat, ti pa boš medtem z otrokom ostal doma, skrbel zanj in mu dal materino mleko iz stekleničke. Otrok bo najprej seveda protestiral, toda ta protest ne velja tebi, ampak steklenički!
Pozneje, ko dojenje ni več potrebno ali mogoče, lahko partnerko celo spodbudiš, naj vaju pusti sama dalj časa. Lahko si na primer vzame teden dni počitnic in odpotuje. To lahko v prvih dveh ali treh letih ponoviš dvakrat ali trikrat. Ob tem boš ugotovil, kako enkratno, vznemirljivo, vendar deloma tudi zastrašujoče je, če moraš sam prevzeti odgovornost za vse. Ob tem izkustvu pa boš hkrati dojel, kaj sploh pomeni biti nepretrgoma odgovoren za otroka. Tako si boš ustvaril resnično podobo o skupnem življenju z njim in tudi sam razvil tisti radarski sistem, za katerega si sprva menil, da je dan samo materam. Če je tvoja žena modra in si resnično želi, da bi se okrepila tvoja navezanost in odgovornost do otroka, bo sodelovala. Če pa ni pripravljena sodelovati, se morata resno pogovoriti o odgovornosti in moči.
Lahko se zgodi, da se boš tudi ti kot oče odločil, da se umakneš in bojišče prepustiš ženi. Če izbereš takšno možnost, je pomembno, da to počneš zato, ker resnično sam tako hočeš, in ne zato, da bi ustregel ženi ali da bi se izognil konfliktom. Ena od mnogih posledic takšne odločitve bo, da se med teboj in otrokom ne bodo mogle stkati vezi, vsaj ne na tisti kakovostni ravni, kot bi se lahko, če bi žena privolila, da ti pogosto prepusti otroka. Povsem mogoče je, da pomanjkanja povezanosti s svojim otrokom ali svojimi otroki v vsakdanjem življenju sploh ne boš opazil. In čeprav te otroci v bistvu ne bodo jemali nič drugače, kot so nekoč jemali odsotnega očeta, se tega morda sploh ne boš zavedal.
Če se vendarle zgodi, da bo vajina partnerska zveza razpadla in se bosta razšla, boš to pomanjkanje boleče občutil in vzpostavitev povezave z otrokom bo dokaj težavna. Tedaj boš namreč »prisiljen«, da z otrokom preživiš ves konec tedna in se boš tako kot mnogi drugi očetje, ki so to preživeli in so mi o tem pripovedovali, čutil nekompetentnega in neprimernega, pravzaprav se sploh ne boš počutil kot oče, temveč prej kot stric svojega otroka. Povezava z otrokom v zgodnjem otroštvu ti bo manjkala.
Premoč mater v zvezi z otroki je prav tako splošno znana kot premoč moških, kadar gre za vzdrževanje družine. Pri mnogih moških, ki se poročijo z ženskami z višjimi dohodki, kot so njihovi, se pogosto kažejo resne težave z identiteto.
Bistveno in pomembno vprašanje glede deljene odgovornosti za otroke postane akutno predvsem, če imaš prizadete ali kronično bolne otroke, saj so tedaj odgovornost in naloge, povezane z odraščanjem teh otrok, veliko večje kot običajno. En sam človek jih nikakor ne more obvladati tako, da bi bili enako zadovoljni vsi udeleženi.
❞ V primerjavi z materjo si kot oče navaden amater. Edini način, da to razliko izravnaš, je, da se z ženo dogovoriš, da te pusti z otrokom samega.
Objavljamo odlomke iz knjige Mož in oče priznanega avtorja Jesperja Julla. V prevodu Marjane Samide je izšla pod okriljem zavoda Familylab Slovenija.