Erazem Predjamski navduševal tudi Srbe in Hrvate
Strip je prvič izšel leta 1973 v znani zbirki Zvitorepčevi romani v stripu pod naslovom Grajski ropar
Oznanem srednjeveškem Predjamskem gradu pri Postojni je bilo veliko napisanega, prav tako o njegovem zadnjem lastniku Erazmu Luegu Predjamskem. Prva zgodba o tem neustrašnem vitezu je nastala na podlagi legende, ki jo je opisal Janez Vajkard Valvasor v svojem delu Slava vojvodine Kranjske. Strip o Erazmu pa je prvič izšel leta 1973 v znani zbirki Zvitorepčevi romani v stripu pod naslovom Grajski ropar. Zaradi zanimive vsebine in privlačnih ilustracij je postal zelo priljubljen, bil je večkrat ponatisnjen in preveden v druge jezike. Erazma Predjamskega so tako spoznali bralci Primorskega dnevnika, Zvitorepca, Novega Zvitorepca, srbskih Dečjih novin, hrvaškega mesečnika Naš strip ter nekaterih drugih revij in publikacij. Prva epizoda stripov o Erazmu večinoma temelji na resničnih dogodkih iz slovenske preteklosti, nadaljnje epizode, na primer zgodba Tiran, pa so bolj plod scenaristove domišljije.
Zgodovinski Erazem je bil dolgo zelo priljubljen na cesarskem dvoru zaradi svojega poguma in zvestobe vladarju, dokler se ni sprl z visokim državnim uradnikom, ga v dvoboju z meči premagal in ubil. Erazem je bil obsojen na smrt, a s pomočjo prijateljev je ušel iz ječe in se umaknil na svoj skriti grad pri Postojni. Drugo je legenda, ki spominja na Robina Hooda, ki je ropal bogataše, da je lahko pomagal zatiranim. Pustolovske romantične zgodbe o Robinu in njegovi druščini so znane iz romana Ivanhoe angleškega pisatelja Walterja Scotta. Ta roman je za strip priredil tudi avtor Erazma Predjamskega, izšel pa je leta 1984 v reviji Naš strip, ki je izhajala hkrati v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Strip o Erazmu je narisal akademski slikar Vladimir Herceg (rojen leta 1947 v Pustodolu v Hrvaškem Zagorju), ki se je že zelo zgodaj začel ukvarjati z risanjem stripov, šele več let pozneje pa se je vpisal na likovno akademijo v Zagrebu in diplomiral leta 1981. Svoj prvi strip, obsežni vestern Desperado Joaquin Murietta o legendarnem mehiškem izobčencu iz srede 19. stoletja, je objavil v ljubljanskem Nedeljskem dnevniku leta 1969. Kljub svoji mladosti je nastopil z zrelo izoblikovanim realističnim slogom, ki ga je ohranil do konca svoje risarske kariere. Hercegova stripska risba načeloma minuciozno – skoraj kot stare grafike – sledi dokumentaciji, kar je prav ustrezno za zgodovinsko
tematiko, s katero se ukvarjajo vsi njegovi stripi. Na temo NOB je narisal tri stripe: Obroč smrti, Junak obale in V ognjenem vrtincu. Posebnost je strip Lešijev dvojnik, ki sega v povojno obdobje na Kosovu. S serijo stripov Samuraj Takeda o potepuškem bojevniku je bralcem približal japonsko preteklost.
Prva epizoda temelji na resničnih dogodkih iz slovenske preteklosti, nadaljnje epizode, na primer zgodba Tiran, pa so bolj plod scenaristove domišljije.