Vladni govorec ali govornik

Ob spremljanju informacij v zvezi z naraščanjem okužb s koronavirusom sem dobila idejo za današnje Jezikovne nasvete, v katerih razmišljam o tem, ali je bolje uporabiti besedno zvezo »uradni govorec« ali »uradni govornik«. Vabljeni k branju!

Ob izbruhu epidemije koronavirusne bolezni je slovenska vlada določila uradnega govorca kriznega štaba Vlade Republike Slovenije, Jelka Kacina. Ste ob tem tudi vi pomislili, da bi bilo bolje, če bi ga naslovili kot vladnega govornika?

Slovar slovenskega knjižnega jezika izraza govorec in govornik označi kot sinonima.

Govornik je »tisti, ki neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari«.

Govorec je »tisti, ki govori, pripoveduje«.

Razlagi v SSKJ2 mi nista povedali dosti o dilemi govorec – govornik. Pomen izraza govorec sem morala podrobneje raziskati in odgovor našla v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.

Govorec je »tisti, ki predstavlja, zastopa kak organ, organizacijo ali posameznika z neposrednim podajanjem njegovih stališč in odločitev v javnosti«.

Jelko Kacin je govorec, ker nam posreduje vladne odločitve v zvezi z epidemijo koronavirusne bolezni pri nas, in govornik, ker nastopa pred slovensko javnostjo in nam neposredno podaja informacije.

Izraz govornik se pogosteje uporablja skupaj s pridevnikom »slavnostni«: slavnostni govornik, zato je bolje uporabiti izraz vladni govorec.

Kacinovi »fensi« izrazi

Bralec Nedeljskih novic mi je posredoval zelo zanimivo vprašanje in opazko: »Zakaj vladni govorec (in politiki nasploh) tako »ljubijo« tujke (Kacin v oddaji 24.ur: targetirani ukrepi)?

Odgovor na to vprašanje je večplasten. Dejstvo, da se besedišče slovenskega jezika bogati (in siromaši hkrati) tudi s prevzemanjem tujk, ni presenetljivo.

Zakaj javni govorci, strokovnjaki z določenega področja, uporabljajo toliko tujk?

Da bi utrdili svojo avtoriteto, si pridobili spoštovanje in zaupanje javnosti (generacijam, ki tujk in angleških izrazov večinoma ne poznajo, uporaba teh daje občutek verodostojnosti podatkov); da so pri nastopanju bolj samozavestni ter posledično bolj prepričljivi.

Če zasledite kakšno zanimivost v zvezi z rabo jezika, ki je povezana z aktualnim dogajanjem v naši družbi, mi pišite na trojc3@gmail.com.

Želim vam veliko prijetnih pogovorov in zanimivih srečanj z jezikom.