Hard Rock zaradi korone ostal brez poglavarja
Seminole, indijansko pleme s Floride, ima v lasti kavarne, hotele in igralnice slovite blagovne znamke
Pred dnevi je v ameriški zvezni državi Florida umrl Max Osceola Jr., dolgoletni poglavar Indijancev Seminole, ki imajo enega od rezervatov v severnem predelu Miamija z razvpitim imenom Hollywood, a to seveda ni tisti, kjer snemajo filme.
Smrt Osceole, ki je, star 70 let, umrl zaradi zapletov ob okužbi z novim koronavirusom, bi bila obrobna vest, če bi bil zgolj poglavar maloštevilnega plemena; po zadnjem štetju ameriškega prebivalstva iz leta 2011 je bilo Seminol nekaj več kot štiri tisoč. A ker je bil Osceola hkrati izjemno uspešen poslovnež, človek, ki je v roke prvotnih prebivalcev Floride pripeljal eno od najuspešnejših franšiz zabavne in igralniške industrije, je bila vest o njegovi smrti zelo odmevna. Osceola in njegovo pleme so namreč decembra 2006 od podjetja Rank Group PLC s sedežem v britanski prestolnici za 965 milijonov dolarjev kupili franšizo Hard Rock, ki je upravljala 124 lokalov po vsem svetu, štiri hotele in dva igralniško-hotelska kompleksa. Danes poslujejo v 74 državah in imajo v lasti 185 kavarn, 25 hotelov in dvanajst igralniških kompleksov.
Max Osceola je bil poglavar plemena Seminole in njihov karizmatični voditelj več kot 20 let. V plemenski svet je bil kot eden izmed modrecev izvoljen kar 13-krat zapored, vse od leta 1985 do 2010. Plemenski svet Seminol je sestavljen iz petih članov, ki so nekakšna vlada. Da je bil predan poglavar, dokazuje tudi dejstvo, da je sedež podjetja najprej iz Orlanda na Floridi prestavil v neposredno bližino rezervata Seminol v floridski oziroma miamijski Hollywood. Prav zaradi njegovih poslovnih potez ni čudno, da je uradni predstavnik plemena Seminole Chris Osceola, ki ni sorodnik pokojnega Maxa, izjavil, da je bil Max »sodobni bojevnik in resnična legenda med svojim ljudstvom pa tudi med mnogimi drugimi ljudmi po svetu«. Kot poudarjajo strokovnjaki na področju igralniškega posla, je Maxu Osceoli uspelo v kratkem času člane plemena, ki so vsi delničarji podjetja Seminole Gambling, spremeniti iz zabavljačev, ki so goste svoje skromne igralnice kratkočasili z nastopi s krokodili, v poslovneže enega najuspešnejših in najbolj dobičkonosnih igralniških mega podjetij.
Spominki
Podjetje Hard Rock International sta leta 1971 v Londonu ustanovila Američana Isaac Tigrett in Peter Morton. Najprej sta odprla restavracijo z imenom Hard Rock Cafe na znameniti londonski ulici Old Park Lane v bližini Buckinghamske palače. Ti lokali so znani po razstavljenih spominkih znanih glasbenih zvezd na stenah restavracij, gre za inštrumente s podpisi, obleke, v katerih so nastopali na koncertih in turnejah, redke fotografije …
Morton in Tigrett sta te spominke začela zbirati in razstavljati v svojih restavracijah leta 1979, ko sta na steno prve kavarne na Old Park Lanu obesila rdečo kitaro znamke Fender, na katero je igral Eric Clapton, redni obiskovalec londonskega Hard Rock Cafeja. To je spodbudilo
še eno legendo rocka, Peta Townsenda iz skupine The Who, da je tudi podaril svojo kitaro, nepodpisano, a z dopisom: »Moja je prav tako dobra kot njegova. Z ljubeznijo, Pete!« Do danes se je v arhivu nabralo več kot 80.000 spominkov rock glasbenikov, precejšen del je na ogled po kavarnah, hotelih in igralnicah, ki jih upravljajo Indijanci plemena Seminole.
Razcvet v rezervatih
Seminole na Floridi so leta 1979 na ozemlju enega od svojih petih rezervatov blizu Miamija začeli igralniško dejavnost. Kmalu so se po njih začeli zgledovati Indijanci v Kaliforniji. Obe zvezni državi, ki imata monopol za izdajanje dovoljenj, sta tej dejavnosti Indijancev nasprotovali in zahtevali takojšnje zaprtje njihovih dvoran za bingo in poker, a sta plemeni na sodiščih zatrjevali, da lahko v svojih rezervatih, kjer imajo priznano samoupravo in suverenost, organizirata tudi igre na srečo. Leta 1988 je ameriško vrhovno sodišče razsodilo v prid Indijancev, ameriški kongres pa je še enkrat pritrdil, da so rezervati suverena ozemlja. Po razsodbi so mnoga plemena spoznala, da bi lahko veliko zaslužila, saj jim po zakonodaji za dejavnost v rezervatih ni treba plačevati davkov. Kjer niso odprli igralnic, so služili zlasti s prodajo bistveno cenejšega bencina in cigaret.
Igralnice, ki so jih do konca 80. let prejšnjega stoletja dovoljevali v le nekaj mestih v New Jerseyju (Atlantic City), Nevadi (Las Vegas in Reno) ter na Havajih, so začele rasti kot gobe po dežju v rezervatih plemen, za katera velika večina Američanov sploh ni vedela, da obstajajo. Na primer znan hotelsko-igralniški kompleks Foxwood v zvezni državi Connecticut v rezervatu plemena Mashantucket Pequot, ki ima le nekaj več kot tisoč pripadnikov. Njihova sreča je, da leži na približno pol poti med velikima ameriškima mestoma, New Yorkom in Bostonom, zato je bila gradnja kompleksa velik uspeh.
Zaradi igralnic večina Indijancev zdaj živi veliko bolje kot še pred 40 leti, ko so bili rezervati ozemlja slabe in nerodovitne zemlje ter središča revščine. Igralništvo je prineslo marsikaj tudi plemenom, ki nimajo svojih rezervatov ali živijo v rezervatih daleč od večjih mest, kjer se jim ni splačalo odpirati kazinojev. Ustanovljen je bil namreč skupni indijanski sklad za pomoč revnim plemenom, precej denarja pa usmerjajo tudi v izobraževanje svojih ljudi. Tudi umrli poglavar Seminol Max Osceola je pred več kot desetletjem ustanovil sklad za izobraževanje, kamor se steka del dobička iz kavarn, hotelov in kazinojev Hard Rock, namenjen pa je izobraževanju mladih Indijancev, ki se zdaj lahko šolajo na najboljših ameriških univerzah, poleg tega se iz sklada financira nakup plantaž pomaranč na Floridi.
Zaradi igralnic večina Indijancev zdaj živi veliko bolje.
Podjetje Hard Rock International sta leta 1971 v Londonu ustanovila Američana Isaac Tigrett in Peter Morton.