Korona ne jenja, prihaja pa še gripa
Hladno obdobje nam bo prineslo stare spremljevalce, številna virusna in prehladna obolenja, tudi nepogrešljivo gripo: stroka pričakuje povečano zanimanje za cepljenje, se boste zanj odločili tudi vi?
V prihajajočem obdobju bodo na nas prežali številni infekti.
Zdaj je treba vse moči usmeriti v preprečevanje širjenja tako okužb z novim koronavirusom kot tudi razmaha drugih respiratornih obolenj. Prehajamo v hladnejši del jeseni, ko rada udarijo različna virusna in bakterijska obolenja, največ pa lahko v boju proti njim naredimo sami.
Virusi in bakterije na pohodu
Predvsem z močnim imunskim sistemom, poudarja Irena Kumelj, dr. med., pediatrinja v Medicinskem centru Barsos: »Jeseni je povsem običajno, da nas hitro ujame prehlad. Prav tako so na pohodu številne oblike virusnih in bakterijskih obolenj. Tudi mikroorganizmi ne počivajo, temveč ves čas krožijo med nami in širijo razna obolenja, še posebno nas ogrožajo, kadar je naš imunski sistem na preizkušnji in oslabljen.« Zadnje mesece veliko pozornosti namenjamo zdravju odraslih, predvsem starostnikov, a ne smemo pozabiti na naše najmlajše, opozarja sogovornica: »Ti se radi družijo med seboj, so v tesnih stikih, zaradi igrivosti pa marsikdaj pozabijo na medsebojno razdaljo in higieno rok. Odgovornost nas odraslih je, da jih ustrezno podučimo o preventivnih ukrepih in jim na razumljiv način razložimo razloge in še bolj enostavno tudi posledice neupoštevanja navodil. Kot dodaten namig pri skrbi za preventivo otrok obstaja nekaj osnovnih nasvetov. Ohranjanju primerne razdalje in rednemu umivanju ter razkuževanju rok se v prehodnih jesenskih dneh vsekakor pridružuje oblačenje v plasti oziroma bolj znano čebulno oblačenje. Pri tem se otroka – glede na uro in temperaturo dneva – lahko primerno obleče ali sleče.« Krepitev odpornosti je sila pomembna vse leto, ob prihodu hladnejših temperatur pa še bolj, poudarja Kumljeva: »Organizem krepimo tako, da se kljub nižjim temperaturam primer
no toplo oblečeni gibamo na svežem zraku, poskrbimo za zadosten vnos tekočin, priporočljivi so tudi topli napitki, ki jim dodamo naravne krepilce imunskega sistema. Mednje zagotovo štejemo agrume, kurkumo, ingver, med, vse več ljudi sega tudi po ameriškem slamniku. Še vedno pa velja slediti nasvetu naših babic, da je spanec boljši kot žganec. Zato poskrbite, da boste v nov dan šli spočiti in polni energije.«
Pljučnica, angina ...
In kaj nas lahko v prihodnjih tednih, mesecih vse doleti? »Najbolj znana, zvesta in na žalost pogosta sopotnica v obliki obolenj v minulih letih je bila zagotovo gripa. Pri marsikom tudi virusna ali bakterijska pljučnica. Vsi pa dobro vemo, da s prenašanjem mikroorganizmov na vrata naših domov kaj hitro potrka tudi virusna ali bakterijska angina, ki je vnetje, ki ga najprej začutimo kot bolečino v žrelu.« Vsaj proti gripi se lahko učinkovito zaščitimo s cepivom, poudarja stroka, na voljo bo predvidoma v drugi polovici oktobra, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: »Za zdaj je cepljenje brezplačno za rizične skupine, to so kronični bolniki, starejši od
65 let, nosečnice, osebe z izrazito povečano telesno težo in majhni otroci, stari od šest do 23 mesecev. Cena samoplačniškega cepljenja v ambulantah NIJZ bo predvidoma enaka kot lani, torej 14 evrov za odmerek.«
V sezoni 2020/2021 bo na voljo enako cepivo kot v prejšnji sezoni, in sicer štirivalentno cepivo francoskega proizvajalca. Njegovo sestavo za prihajajočo sezono za severno poloblo vsako leto februarja predpiše Svetovna zdravstvena organizacija, vključuje pa 4 antigene virusov gripe, ki bodo po predvidevanju krožili v prihajajoči sezoni.« Se boste cepili? Na NIJZ pričakujejo večje zanimanje kot v minulih letih, delež cepljenih proti gripi se je v sezoni 2019/2020 v primerjavi s prejšnjo povečal, bilo jih je 142.842 ali 6,8 odstotka prebivalcev, leto prej pa 4,5. Večji je bil tudi njihov delež v starostni skupini 65 let in več, in sicer 18,8, cepilo se je tudi veliko več nosečnic kakor leto prej, 716. K dvigu precepljenosti proti gripi z zgledom še vedno premalo prispevajo zdravstveni delavci, saj je delež v tej skupini še vedno prenizek, lani je znašal 7,6 odstotka.