Praznuje 82 gasilskih društev
Najstarejše slovensko prostovoljno gasilsko društvo bo letos staro že 152 let
Leto 2021 bo med našimi gasilci znova bogato z dejavnostmi in tudi proslavami. Iz letnega priročnika, ki ga je pred dnevi izdala Gasilska zveza Slovenije, je razvidno, da letos okrogle jubileje, deljive z deset, izmed 1276 prostovoljnih gasilskih društev in 68 industrijskih gasilskih društev praznuje 82 društev. V letu 2020 pa je okrogli jubilej zaznamovalo 115 društev, toda večina jih zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, ni praznovala in je slavje prenesla v leto 2021, ko bo – če bo sreča mila – res spet veselo.
Prvo gasilsko društvo v Sloveniji je bilo ustanovljeno v Metliki leta 1869, slabo stoletje pozneje 1949. je bila v Ljubljani ustanovljena Gasilska zveza Slovenije (GZS), ta opravlja naloge krovne organizacije. GZS je od leta 1992 tudi vključena v CTIF – mednarodno organizacijo gasilskih in reševalnih služb. Njen glavni namen je podpirati in spodbujati sodelovanje med gasilskimi in drugimi intervencijskimi službami po vsem svetu.
Prve pobude
Organizirano gasilstvo v Sloveniji se je torej začelo pred 152 leti, čeprav so začetki te dejavnosti še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastala v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Naslednje leto, 1870., so ga ustanovili v Ljubljani, nato pa še v Laškem, na Ptuju in v Mariboru. Ustanovljene so bile deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije leta 1919 preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana.
Na območju današnje Slovenije je že leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Njihovo število je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 134.000 registriranih v 1344 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo ves čas razvoja le prostovoljna dejavnost.
Izbris pod fašizmom
Zgodovinski dogodki so botrovali različnemu razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike so nastale zlasti po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del Italije. Italijanska država je leta 1928 z zakonom ukinila vsa tedanja društva, tudi gasilska, in dejavnost je prešla v okvir državnih institucij. Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini leta 1947 se je začela društvena dejavnost na Primorskem znova razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh ni bilo več toliko kot prej.
Slovensko gasilstvo zdaj šteje 1276 prostovoljnih gasilskih društev in 68 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev. Organizirano je v 120 gasilskih zvez in 17 gasilskih regij. Med nekaj manj kot 134.000 članicami in člani je okoli 47.000 operativnih in skoraj 38.000 mladih gasilcev.