Vladarji v Ljubljani reševali stari svet
Glavno mesto Kranjske se je za dobre štiri mesece spremenilo v središče evropske politike
Po Napoleonovem porazu je bilo treba Evropo na novo urediti in določiti meje držav. Septembra 1814 so se vladarji pomembnih evropskih držav pod Metternichovim vodstvom sestali na Dunaju. Dunajski kongres je postavil nove temelje Evrope. Glavni cilj udeležencev je bil zagotoviti trajen mir in red v Evropi ter hkrati preprečiti prevelik vzpon katere koli države v Evropi. Najpomembnejše sile na kongresu so bile Avstrija, Rusija, Prusija, Velika Britanija in Francija.
Evropski vladarji so tudi želeli preprečiti, da bi se v Evropi znova pojavilo revolucionarno vrenje. Zato so na pobudo kneza Metternicha sklenili sveto alianso ali zvezo. Vladarji (ruski car Aleksander I., avstrijski cesar Franc I. in pruski kralj Friderik Viljem III.) so sklenili politično in vojaško zavezništvo. Njihov namen je bil ohraniti obstoječi politični red in preprečiti širjenje naprednih liberalnih idej. Papež Pij VII. ni hotel pristopiti k zvezi, sodelovanje je odklanjala tudi Anglija, turškega sultana pa niso povabili. Članice so se zavezale, da se bodo sestajale takrat, kadar bo v nevarnosti splošni mir, drugače v določenih razdobjih. Po dunajskem so bili še kongresi v Aachnu, Opavi, Ljubljani in Veroni.
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Poleg kronanih glav Evrope in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti in mimohodi, s katerimi je zaživela Ljubljana.
Od 10. januarja do 22. maja 1821 so v Ljubljani bivali in se sestajali predstavniki Svete alianse. Kongresa so se udeležili ruski car Aleksander I. ter ruski prvi minister in državni tajnik Kapodistrias, avstrijski cesar Franc I., neapeljski kralj Ferdinand IV. in modenski vladar Franc IV. Modenski, poleg teh pa še okoli 500 ministrov in predstavnikov Francije, Velike Britanije, Prusije in posameznih italijanskih držav. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler, knez Metternich.
Povod za tretji sestanek Svete alianse je bila konstitucionalna revolucija v Neapeljskem kraljestvu junija 1820. Absolutistični voditelji evropskih velesil Rusije, Avstrije in Prusije so se odločili strogo ukrepati proti upornikom. Ponudili so pomoč neapeljskemu kralju Ferdinandu ter po mesec in pol trajajočih sestankih (od 12. januarja do 26. februarja) pooblastili avstrijsko vojsko, da obračuna z revolucionarji. Aliansa je dosegla uspeh, saj so bili neapeljski revolucionarji že 20. marca premagani. S tem se je končal prvi del kongresa, drugi del pa je obravnaval novi revoluciji v Piemontu (in jo tudi vojaško zatrl) ter v Moldaviji in Vlaški proti osmanski nadvladi (ki jo je le idejno obsodil). Javnost je bila o političnem dogajanju obveščana z rednimi objavami v Laibacher Zeitungu.
Prišla je pomlad
Cilj Svete alianse v Ljubljani je bil dosežen in absolutistična oblast vladarjev ohranjena. Na slavnostni seji 12. maja 1821 so Avstrija, Rusija in Prusija sprejele končno deklaracijo. Francija in Združeno kraljestvo pri sestavi in podpisu deklaracije nista sodelovala, kar kaže na vse večja nesoglasja znotraj Svete alianse. Ideje in ukrepi alianse so bili dolgoročno gledano zgrešeni. Niso upoštevali realne podobe takratne Evrope – prebujanja narodov, ki so se uprli leta 1848 v t. i. pomladi narodov.
Ljubljanski kongres 1821 je v marsičem spremenil takratno Ljubljano. Meščani so se približali svetovljanskemu načinu obnašanja že v času Ilirskih provinc (1809–1813), ko je bila Ljubljana njihovo glavno mesto. V letih pred kongresom Svete alianse so ulicam poskušali dati sodobnejši videz. Prenavljali so ulično kanalizacijo, odstranjevali zadnje ostanke mestnih jarkov in zasadili mnogo drevoredov ob Celovški in Dunajski cesti. Delovati je začela tudi mestna razsvetljava, mestne trge in ulice so čistili pogosteje.
Ob kongresu je Ljubljana štela približno 20.000 prebivalcev. Januarja 1821 je v mesto prišlo okrog 630 gostov, za katere je bilo treba priskrbeti prenočišče in prehrano. Ugledni gostje so plačevali visoke najemnine in ob odhodu navadno še obdarili svoje stanodajalce.
V času kongresa je bilo treba poskrbeti tudi za varnost. Vladarje poleg oficirjev in drugih straž je čuvalo še 274 vojakov in oddelek 19 ostrostrelcev. Čuvajnice so zrasle kot gobe po dežju. Tudi za požarno obrambo je bilo dobro poskrbljeno. Že od leta 1814 so morale biti nove hiše pokrite z opeko.
V času kongresa so bili plesi najbolj obiskane družabne prireditve, ki jih je obiskalo tudi do 600 ljudi. Druga zabava je bilo gledališče. V mestu so se menjavale gledališke in operne predstave, gostovali so tudi nemški in italijanski operni pevci.
Priljubljena zabava meščanov so bile vožnje s čolni po Ljubljanici. Vsi so imeli leseno streho, mizo in klopi. V času kongresa so se vrstile mnoge slovesne maše. Svoje rojstne dneve so praznovali neapeljski kralj, avstrijska cesarica in avstrijski cesar. Proslavljanje cesarjevega rojstnega dneva je bilo zelo slovesno.