Pljuča sveta brez kisika
V brazilski zvezni državi Amazonija se le s težavami borijo z drugim valom epidemije covida-19, ki je samo v Manausu januarja zahteval 7000 življenj
VManausu, glavnem mestu brazilske zvezne države Amazonija, so se sredi septembra lani trkali po prsih, da so dosegli tako imenovano čredno imunost, saj naj bi bila aprila in maja lani z virusom SARS-CoV-2 okužena več kot polovica prebivalstva. Junija se je ta številka povzpela že na dve tretjini. Smrtnost je bila temu primerna, samo aprila je v dvoinpolmilijonskem mestu umrlo več kot 2500 ljudi, maja se je številka le še povečala. Na pokopališčih je zmanjkalo prostora in mrtve so morali polagati v množična grobišča. Čez poletje so se razmere umirjale, jeseni se je zazdelo, da epidemije ni več.
A je bilo veselje očitno preuranjeno. Oblasti niso poslušale opozoril uglednega inštituta za javno zdravje Fiocruz, da splošna imunost ni zagotovljena in je nujno nadaljevati ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe. Fiocruz je lokalne oblasti še sredi decembra opozarjal, da število okužb skokovito narašča in da so razmere skrb vzbujajoče. A raziskovalka z inštituta Jesem Orellana je izjavila, da njihovih opozoril niso upoštevali, brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je celo norčeval iz njih. Kmalu po novem letu pa so se črne napovedi uresničile. Iz krajev globoko v amazonskem pragozdu, ki mu rečejo tudi pljuča sveta, prihajajo skrb vzbujajoča poročila. Manaus in še več mest v državi Amazonija je na robu obupa in pod udarom novega seva. Zdravstveni sistem je tik pred sesutjem, bolnišnice ne utegnejo poskrbeti za vse obolele, umre več kot tretjina bolnikov.
Najhujše je v javnih bolnišnicah, kjer jim že resno primanjkuje kisika za predihavanje obolelih. Zasebne bolnišnice novih pacientov ne sprejemajo, prav zaradi strahu, da jim bo zmanjkalo kisika, ki ga morajo dovažati iz sosednje Venezuele. V Manausu, kjer imajo 30 javnih in zasebnih bolnišnic, umre tudi po 200 ljudi na dan. Za pomanjkanje kisika zdravstvena stroka obtožuje oblasti, ki ni poskrbela za dovolj zalog v prepričanju, da bo po jesenski umiritvi epidemija izzvenela.
Minister nočna mora
A resnica je kruta, imunost ljudi je očitno padla, novi sev virusa je še bolj nalezljiv in smrtonosen. Na pokopališčih so spet pripravili skupne grobove, ljudje v vrstah s praznimi kisikovimi bombami čakajo pred polnilnicami, ali bodo lahko dobili kakšen kubik kisika, s katerim bi pomagali obolelim sorodnikom, ki so imeli srečo, da so dobili prostor v kateri od javnih bolnišnic. V zadnjih dneh so morali kritično bolne z letali prepeljati v druge kraje po Braziliji, a kljub temu je samo v ponedeljek na prosto posteljo čakalo več kot 530 ljudi.
Samo v Manausu, kjer župan David Almeida za drugi val krivi neodgovorno rajanje ob novem letu in posamezna protestna zborovanja, je bilo pred dnevi okuženih že skoraj četrt milijona prebivalcev, od novega leta pa je umrlo že več kot 7000 ljudi. V ponedeljek je zato država Amazonija uvedla popolno desetdnevno zaprtje vsega gospodarskega in družbenega življenja.
Ljudje v vsej Braziliji so jezni, najbolj na predsednika Jaira Bolsonara, ki lani spomladi podobno kot njegov veliki vzornik, nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ni pripisoval prav velikega pomena novemu koronavirusu in se je posmehoval ukrepom, ki so jih sprejemali po svetu. A omalovaževanje se mu je vrnilo kot bumerang. Brazilija je v vrhu držav, kjer je zaradi covida-19 umrlo največ ljudi, takoj za Združenimi državami. Do zdaj jih je v Braziliji umrlo že več kot 216.000.
V Manausu krivijo tudi brazilskega ministra za zdravje Eduarda Pazuello, nekdanjega generala, ki ima bolj malo ali nič izkušenj z javnim zdravstvom. Pred izbruhom epidemije je bil na obisku v Manausu in ga pomanjkanje kisika ni zanimalo. Kritiki so se poigrali z njegovim priimkom in ga začeli klicati Pezadello (nočna mora). Namesto zveznih in lokalnih oblasti, ki so se izkazale za nesposobne, so se v Amazoniji organizirali posamezniki, zlasti mladi. Ustanovili so posebne odbore, ki zbirajo denar, kupujejo kisik, hrano in zdravila. Skrbijo tudi za velikansko, težko prehodno ozemlje amazonskega pragozda. »Imamo občutek, da živimo na ozemlju, kjer ni oblasti,« je poročevalcu londonskega Guardiana izjavila 16-letna prebivalka Ma
nausa Vinicius Lima, ki s pomočjo družabnih omrežij poskuša dobiti čim več medicinske opreme, ki jo potrebuje zdravstveno osebje pri zdravljenju novega koronavirusa.
Ustavna obtožba
Razmere v državi Amazonija in drugje po Braziliji, zlasti pa število za covidom-19 umrlih Brazilcev, so spodbudile na tisoče državljanov, da so minulo soboto v glavnih mestih zveznih držav organizirali protestne vožnje z avtomobili in zahtevali sprožitev ustavne obtožbe in zamenjavo predsednika Bolsonara.
»Ne bomo čakali do leta 2022 in do naslednjih predsedniških volitev, kajti zdaj gre za življenja.
Bolsonaro bo moral zapustiti predsedniški položaj in bo šel naravnost v zapor,« je med protestom v največjem brazilskem mestu São Paulu novinarjem izjavljal Guilherme Boulos, eden od voditeljev levo usmerjenih političnih organizacij, ki so tudi že pred epidemijo nasprotovale desničarskemu in skrajno konservativnemu predsedniku. A proti njemu se niso združile zgolj levičarske stranke, skupine in organizacije, v nedeljo so proteste organizirale tudi desno usmerjene, ki so nekoč podpirale Bolsonara. Zdaj so prav one avtorice spletne peticije, s katero zahtevajo sprožitev ustavne obtožbe oziroma impeachmenta. Samo v treh dneh jo je podpisalo več kot 180.000 ljudi.
V besedilu je napisano, da je predsednik Bolsonaro uročil Brazilijo, zato morajo zdaj ljudje zagotoviti njegovo odstavitev, kajti s svojim delovanjem med epidemijo je ogrozil življenja na tisoče Brazilcev. Poznavalci ocenjujejo, da najnovejši protesti nakazujejo, da so ljudje resnično jezni na oblast, in če so ljudje v Braziliji res jezni, potem se oblasti ne piše najbolje.
Bolsonaro bo moral zapustiti predsedniški položaj in bo šel naravnost v zapor.