Ljubezenska romanca Teje in Goruja se nadaljuje
Po risinji Mali zdaj Teja skrbi za dva nova Gorujeva mladiča, stara že osem mesecev
Projekt Life Lynx, s katerim mednarodna ekipa strokovnjakov poskuša v slovenski in hrvaški del Dinaridov ter del slovenskih in italijanskih Alp doseliti 14 novih risov iz Romunije in Slovaške, prinaša spodbudne rezultate. Pri tem izstopa romunski ris Goru, ki je v Sloveniji že drugo leto zapored poskrbel za potomstvo. Z risinjo Tejo imata namreč že tri mladiče. Izključeno pa ni niti, da spomladi ne bosta svoje ljubezenske romance nadgradila še s tretjo paritvijo in novim potomstvom.
Njunega prvega mladiča, zdaj že odrasle risinje Male, sodelavci omenjenega projekta ne spremljajo več prek telemetrične ovratnice, saj je že nehala delovati, so jo pa med iskanjem svojega ozemlja lansko jesen posnele gozdne kamere, s katerimi spremljajo gibanje risov in druge divjadi.
Božično darilo
Že lani pa je Miklavž prinesel najlepše darilo ekipi oddelka za biologijo biotehniške fakultete. Uspelo ji je namreč uloviti enega od dveh Tejinih mladičev. Po temeljitem pregledu njegovega stanja (zob, šap in drugih delov telesa) so ugotovili, da gre za samca, starega približno sedem mesecev in težkega povprečnih 11 kilogramov. Ker so ga ujeli na dan svetega Nikolaja, so ga poimenovali Niko, nakar so ga opremili še s telemetrično ovratnico in spustili nazaj v naravo. Risi niso občutljivi za človeški vonj, izkušnje raziskovalcev pa kažejo, da se po opremljanju z ovratnico brez težav spet najdejo z materjo in da ga ta zaradi stika s človekom ne zapusti. Prej so mu vzeli tudi vzorec za genetsko analizo, s katero so ugotovili, da gre za Gorujevega potomca. Ta je tudi oče drugega Tejinega mladiča, ki pa ga ne nameravajo ujeti. Tako še ni jasno, ali gre za samca ali samico. Podatki z Nikove ovratnice pa jim bodo vsaj pet mesecev pomagali spremljati gibanje in prehranjevanje celotne risje družine (mame in obeh mladičev). Po tem času se bosta mladiča osamosvojila, verjetno še preden bo imela Teja novo leglo mladičev, kar je pri risih običajno med majem in junijem. Glede na posnetke, ki kažejo, da Teja in Goru markirata ista drevesa, je pričakovati, da bosta letos zaplodila še tretje leglo.
Po podatkih »sledilcev« naj bi slovenska populacija štela 22 risov (kamere so med septembrom 2019 in aprilom 2020 posnele 20 odraslih in dva mladiča). Lani so zaznali pogin enega risa, a natančnejših podatkov o njem nimajo, saj so našli le okostje.
Gorenjski potepuh
Sicer pa je o številu slovenske populacije težko govoriti, saj risovo območje pokriva okoli 100 kvadratnih kilometrov pri samicah in še enkrat več pri samcih. Mladi osebki, ki še niso vzpostavili svojega življenjskega okolja, namreč brez težav prečkajo številne meje (največkrat slovensko-hrvaško).
Pri tem je zanimiv zlasti slovaški ris Maks. Kot je videti iz njegove poti, se je v začetku najbolj zadrževal v okolici Blok in Borovnice, kjer pa sta svoji ozemlji že vzpostavila risa Doru in Katalin. Zato je konec preteklega leta med Vrhniko in Logatcem prečkal avtocesto in jo mahnil proti severu. Trenutno se najpogosteje zadržuje v okolici Bleda in Kranjske Gore. Zato ni izključeno, da bi se v iskanju samic odpravil proti alpski Italiji ali pa na Tromejo (v zadnjem letu tam sicer niso zabeležili navzočnosti samic) in v Avstrijo. Če mu bodo spomladi pripeljali kakšno ujeto samico na Gorenjsko, pa bi lahko ostal tudi tam. Trenutno v tem delu Slovenije risja populacija še ni vzpostavljena, a naj bi prav letos tja pripeljali nove osebke iz Slovaške ali Romunije. Upajo seveda predvsem na samice.
Kakšne bodo njihove selitvene poti, si strokovnjaki iz Lifa Lynxa ne upajo napovedati, saj je njihova disperzija nepredvidljiva. Raziskave v Evropi pa kažejo, da se mlade samice ustalijo bližje mame kot samci. Samice sicer s svojega območja preganjajo vrstnice, a so do svojih potomk nekoliko strpnejše. Očetje so do svojega odraslega potomstva precej manj strpni, tujih samcev pa sploh ne prenašajo.
Načrti
V zimsko-pomladanskem času bodo na Slovaškem in v Romuniji s partnerji projekta izvajali aktiven odlov risov. V obdobju parjenja, ko je njihova ulovljivost največja, bo aktivnih 18 zabojnih pasti, nekaj pa so jih nastavili že v začetku januarja. Koliko jih bodo preselili, je odvisno od uspeha pri ulovu. Večino naj bi po obvezni karanteni spustili v Sloveniji (največ na Gorenjskem), kakšnega pa tudi na Hrvaškem. Pri sosedih je namreč njihovo število precej večje kot pri nas. Tam so v obdobju 2019/2020 posneli kar 83 odraslih osebkov in 17 mladičev.