Kakor Lojz reče, tako vreme teče
Magister Dušan Kaplan je živa zakladnica ljudskega znanja o vremenu, ki so ga predniki prenašali iz roda v rod. Vendar opaža, da se tudi vreme spreminja, in mnogi stari izreki so končali na smetišču zgodovine.
Krajnčev Lojz, kot ljudskemu vremenarju Dušanu Kaplanu pravijo doma, v deželi Martina Krpana, je izročilo ohranil pred pozabo. Bralkam in bralcem prinaša nasvete o tem, katerim svetnikom naj dajo veljavo, da bodo vedeli, kakšno vreme se nam obeta.
Od mladih nog je, Bločan, vajen strupenega mraza pozimi, vlekel na ušesa pričevanja svojih rojakov, ki so se ravnali po občutku, luninih menah in pripisovali poseben pomen svetnikom, okoli katerih so se spletle bolj ali manj modre ter verodostojne ljudske vraže. Bolj kot modrosti o vremenu ga je k čuvanju narodovega nepisanega bogastva pritegnila izreka »slovenski jezik, izbrušen, bogat, klen, jedrnat«. Ob našem komplimentu, da je živa enciklopedija, skromno odmahne in v kleni bloščini pridene: »Nikarte tega pisati.«
A nesporno je, da vremenske izreke po več desetletjih obdelave stresa iz rokava. Marsikateri modrosti še verjame, zaradi tistih bolj hudomušnih, kot je na primer ta, s katero ga je še mlečnozobca naplahtal ded Matija, pa si je nehal beliti glavo. »Če bom za šentjanževo, na kresni večer, vzel praprotno seme pod blazino, bom slišal, kako živali govorijo, sreča pa mi bo napovedala, kam naj grem, da jo bom našel,« je ena izmed bolj zasoljenih, zaradi katere se je celo noč premetaval po postelji, ker je pod sabo tlačil pomendrano praprotno listje. »In res sem nemara nekaj slišal. Čeprav sem šele pozneje izvedel, da praprot sploh nima semen.« A šala mu ni vzela zaleta, rojaki so ga kar nekako določili za vremenskega pridigarja.
»Imel sem sošolca, ki je bil kovač in odličen gasilec. Po dolgem času sem prišel na Bloke in me je zagrabil, rekoč, poslušaj, ti, ki si v Ljubljani v šole hodil, povej mi, kdaj bo vroče, da bomo imeli gasilsko veselico. Če bo vroče, bo tudi dobiček. Bože mili, sem rekel, moram v kakšno knjigo pogledati. Sem izbrskal Mohorjev koledar in malo mencal, pa sem navedel neki datum v juliju, ki je zatem postal standardni datum naše veselice.« A sreča pri vremenu nima kaj dosti zraven. Vreme se spreminja, opaža poznavalec, mnogi stari izreki so končali na smetišču zgodovine.
Nezanesljiva Lucija
Verovanje, ki se je izjalovilo, je denimo povezano z godovanjem sv. Jakoba (25. 7.). »Kakor na Jakoba dopoldne vremeni, tako bo pred božičem, kakor pa je na Jakoba popoldne, bo na sam božični dan. A še nikoli ni držalo. Pa so ljudje še kar pripravljeni verjeti,« se čudi Dušan Kaplan.
Porcijunkula (2. 8.) je ime cerkvice sv. Marije Angelske blizu Assisija, ki jo je propada rešil sv. Frančišek Asiški. »Kakor na dan Porcijunkule, tako bo na božič; tudi ta se še ni uresničila. In še: če je Gal (16. 10.) suhoten, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje. Tudi tega nisem nikoli mogel povezati. Prav tako Lucijini dnevi, od 13. decembra do svetega večera, niso najbolj zanesljivi. Vsak od teh dni naj bi napovedal vreme posameznih mesecev do božiča. Kakšen mesec se že izide, sicer pa ne. Božič in predbožični čas je nekaj tako čarobnega, da so tem dnevom pripisovali več vrednosti,« mag. Kaplan pojasnjuje simboliko verovanja prednamcev.
Dopust načrtujte šele po 20. juliju.
»Vedno pa je držal tale izrek: kakršna sapa vleče na sveti večer, taka bo vlekla celo leto. Na minuli sveti večer ni bilo posebnega vetra, le na Blokah sta se burja in jug potiho mešala, da si moral sleči srajco, da si jo sploh zaznal. To pomeni, da viharnega leta ne bo. Bodo pa poleti hujši viharji in tudi v aprilu bo nekaj viharnih dni.«
Prelomna velika noč
Pokukajmo še najprej v pomlad. »Velika noč je prelomnica, odpiranje vsega lepega v letu. Vsaj tako je bilo za časa starega Rima, ko so novo leto še praznovali v tem času.« In letos bo skoraj tako kot za novo leto, »do 24. aprila bomo imeli hladne, nič obetavne dneve, pogosto dež in veter. Moker, deževen in vetroven bo, aprila je še vedno veter bril. Šele po 20. se nam Jurij nasmeje, Jurij zakuri, pokaže vsem duri. Nekoč so rekli grdo, da babam pokaže duri, ko so se rade ženske nagnetle okoli šporheta in jih je bilo treba nekako zbezati ven,« razdre šegavo reklo. Jurij se bo pokazal v vsej svoji mogočnosti: segrel nas bo in se toplo držal prav do zadnjega aprila. Takrat pa spet prihaja nebeška pošiljka. »Dež pred velikim travnom, majem, pride dobri letini na pomoč. Na predvečer 1. maja se bo ohladilo in bo nekaj deževnih dni, zavetnik gasilcev Florjan (4. 5.) pa bo prinesel lepo in vroče vreme, ki se bo obdržalo vse do ledenih mož. Bo vetrovno, a zelo vroče, tudi čez 25 stopinj.« Trijaki, ki godujejo od 12. do 14. maja, sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij, nam jo znajo precej vetrovno zagosti, tudi Zofka naj letos ne bi bila zanesljiva in bo kaj malo mokrila, »hladen bo tudi konec maja«. To za poletje, kamor so uprte oči vseh dopustnikov, ni ravno obetavno. Izročilo je po Kaplanovih izkušnjah skoraj vedno potrdil Urban, ki goduje na dan mladosti, 25. maja. »Na njega mnogo dam. Če se Urbanu zahoče, bo poletje suho in vroče. Vremenski obeti za ta dan pa niso obetavni, ščip bo dan po Urbanu in dež z nalivi.«
Julij bo pisan
Rožnik ali junij bo vsaj na začetku in koncu dokaj lep. »Kakor na Medarda (8. 6.) vreme trpi, tako še 40 dni drži. Če pa Ladislava (27. 6.) dež tepe po glavi, se še 40 dni ne odpravi. Prelom je kresni dan, 24. junija, ki obrne poletje. Za Bloke velja, do kresa možak sukno oblači, potem jo pa s sabo vlači. Tudi poleti kar prav pride. Neštetokrat so ta rek občutili fantje zjutraj in zvečer, ko so od punce drveli domov. Tukaj naj povem še eno šegavo, ki pa dobro velja ob svetem Vidu (15. 6.), ki bo letos prinesel nekaj dežja: Če se stegneš, v dan dregneš, če se skrčiš, v dan trčiš. Ko je fant do punce prišel, se še obrnil ni, pa je že moral iti kosit. Tako kratka noč je tedaj.«
Julij bo najbolj pisan poletni mesec. »Okoli dveh najbolj znamenitih julijskih prerokov, Cirila in Metoda (10. 7.), bo deževno in nevihte, tudi toča, Aleš (17. 7.) in Marjeta (20. 7.) pa nakazujeta slabo zimo brez snega. Pusta in vlažna Marjeta nič dobrega ne obeta. Okoli 23. julija nastopijo sloviti pasji dnevi. Pa bo še zmeraj dež. Okoli Jakoba (25. 7.) se bo vreme malce popravilo; Jakob zal, bo polno medu dal. V zadnjem krajcu bo celo vroče.« Zato, svetuje ljudski vremenar, dopust načrtujte šele po 20. juliju. »Avgust bo lep. Ne najdem dneva, ko bi se kislo držali, šele ob koncu bo dobesedno vdrlo slabo vreme.«
A za trdnejšo vremensko sliko nam vremenar Kaplan svetuje, da uporabimo prgišče modrosti iz pratike, malo ugibanja »pa Velkavrha bomo poslušali.«
Povej mi, kdaj bo vroče, da bomo imeli gasilsko veselico. Če bo vroče, bo tudi dobiček.