Življenje v izolaciji
Medtem ko običajni smrtniki komaj še prenašamo omejitve zaradi covida-19, menihi in redovnice samoto izberejo po lastni volji
Na današnjem slovenskem ozemlju je krščanstvo potrjeno vsaj od konca 3. stoletja. Naši predniki so se z njim seznanili po krščanskih staroselcih, ki se niso odselili, in po občasnih potujočih misijonarjih. Misijonska akcija širših razsežnosti pa se je nazadnje začela z odločitvijo karantanskega kneza Boruta (+ 749) za krščanstvo.
Ob 100-letnici rojstva Milka Kosa (1892–1972), utemeljitelja sodobnega slovenskega zgodovinopisja, je zgodovinar Jože Mlinarič zapisal: »Slovenci smo se z menihi seznanili v 8. in 9. stoletju ob misijonskem delu benediktincev; Modest ter njegovi tovariši, ki so delovali v drugi polovici 8. stoletja, poslani od salzburškega škofa Virgila, so bili po vsej verjetnosti redovniki iz opatije sv. Petra v Salzburgu.«
Prvi samostani na našem jezikovnem območju so bili sicer v našem zamejstvu; na naših tleh pa so bile to duhovne ustanove cistercijanov v Stični (leta 1136) ter Kostanjevici na Krki (1234), benediktincev v Gornjem Gradu (1140), za čuda so na majhnem slovenskem ozemlju vzniknile tedaj tudi kar štiri postojanke sinov sv. Bruna, kartuzijanov: v Žičah (1160), Jurkloštru (1173), Bistri (1255) in Pleterju (na začetku 15. stoletja).
Postojanke minoritov in frančiškanov so bile do 15. stoletja že po domala vseh slovenskih mestih, njihova ženska veja, klarise, se je v naše kraje naselila v 14. stoletju, in sicer v Škofjo Loko in Mekinje. Približno 715 let pozneje, natančneje
12. septembra 2016, je bila na Občini Kamnik podpisana darilna pogodba, s katero so sestre uršulinke Občini Kamnik podarile samostan v Mekinjah z zemljiščem znotraj obzidja. S tem so po 112 letih sklenile svoje bivanje v enem največjih ženskih samostanov v Sloveniji, spomeniku duhovnosti in kulture, ki je bil leta 1300 zgrajen za sestre klarise.
Klaretinca samo še dva
Slovenska škofovska konferenca v svojem zadnjem letnem poročilu stanje na terenu takole oriše: »V šestih škofijah Katoliške cerkve v Sloveniji deluje 34 redovnih skupnosti.« Nazadnje je bilo v Sloveniji 756 redovnic in redovnikov.