Ponesrečenega soplezalcavzela za moža
Izjemna plezalka najstniških let slovenskega alpinizma je kljub kratkemu življenju pustila močan pečat
Med njene najvidnejše dosežke spadata prvenstvena vzpona v severni steni Špika leta 1926 in Slovenska smer na Ben Nevisu na Škotskem leta 1937.
Mira Debelak Deržaj se je rodila leta 1904 v Sarajevu. Bosna je bila takrat nova dežela avstro-ogrske monarhije in iz celotne države so tja odhajali strokovnjaki in uradniki, da bi zaostalo popeljali v 20. stoletje. Njen oče je bil poštni uradnik. Nekaj časa so živeli še v Zadru, kjer se je začela ukvarjati s slikarstvom. Ko je bilo leta 1918 velike vojne konec, se je družina vrnila v Ljubljano.
Najstniško dekle je začelo hoditi v gore, prvi plezalni vzpon je opravila leta 1924. Tega leta se je pridružila alpinističnemu društvu Skala in med obema vojnama veljala za eno najboljših slovenskih alpinistk. Veliko je plezala tudi v tujih gorah. Med njene najvidnejše dosežke spadata prvenstvena vzpona v severni steni Špika leta 1926 in Slovenska smer na Ben Nevisu na Škotskem leta 1937. Skupaj je opravila približno 100 alpinističnih vzponov, od tega 23 prvenstvenih, več zimskih vzponov in zahtevnih turnih smuk. Kot prva ženska je bila sprejeta v Avstrijski akademski klub. Že zelo zgodaj so jo vsi poznali pod imenom Marko.
Najprej se je poročila z Božem Pibernikom, a se je leta 1933 – kmalu po domnevno dogovorjeni poroki –, ločila in si priimek spremenila nazaj v Debelak. Nato se je 1938. poročila z Edom Deržajem.
Najprej je plezala z vrhunsko plezalko Pavlo Jesih, vendar sta si bili preveč različni in tekmovalni, zato se je sodelovanje hitro končalo. Njeno gorniško kariero je zaznamovala tudi gorska nesreča soplezalca in pozneje moža Eda Deržaja.
Ta je leta 1927 kot njen soplezalec v zelo težki Skalaški smeri hudo padel in se poškodoval. Nesrečo sta oba preživela, a v gorniških krogih so ju obtoževali pretiravanja pri opisu nesreče in senzacionalizma. Mira se je zaradi tega zapletla v sodne spore, ki so v javnosti zelo odmevali. Bila je avtorica številnih člankov in knjig s področja planinstva in alpinizma ter ena izmed osrednjih slovenskih športnih osebnosti pred drugo svetovno vojno. Vojna vihra je pomenila še eno prelomnico v njenem življenju. Takoj se je pridružila Osvobodilni fronti in v odporniškem gibanju sodelovala do konca vojne. Mir je pričakala kot vodilni kader Antifašistične fronte žena, še naprej je delovala tudi na področju gorništva. Žal sta ji leta 1948 vse načrte prekrižali huda bolezen in prezgodnja smrt.