100.000 Virus ogroža kilometrov naših žil i
V zadnjem času se pojavljajo številni dvomi o cepljenju zaradi morebitnih povezav med cepivi proti covidu-19 in krvnimi strdki
Najnovejša sporočila kažejo, da je Evropska agencija za zdravila (EMA) že začela preiskavo morebitne povezave med cepivom Johnson & Johnson proti covidu-19 in krvnimi strdki. Gre za štiri primere, od tega je bil eden smrten. Ema je sporočila, da je odbor za varnost zdravil začel pregled, med katerim bo ocenil poročila o trombemboličnih dogodkih pri ljudeh, ki so se cepili s tem cepivom. Gre za štiri resne primere neobičajnih krvnih strdkov z nizkimi trombociti po cepljenju s cepivom Johnson & Johnson. Ema je preiskavo začela nekaj dni po tistem, ko je sporočila, da gre pri podobnih krvnih strdkih po cepljenju s cepivom AstraZeneca za redek stranski učinek.
Skrbi zaradi krvnih žil, natančneje zaradi trombemboličnih dogodkov, pa med ljudmi ostajajo. Ali se sploh zavedamo, kaj pri človeku pomenijo krvne žile? Odrasel človek ima v telesu približno 100.000 kilometrov žil, in kot menijo zdravniki, je vsak milimeter ožilja več kot pomemben. Še posebno pa ima zdravo ožilje pomembne koristi pri zdravljenju bolezni covid-19.
Bolezni srca in ožilja v razvitem delu sveta, tudi Sloveniji, že desetletja terjajo visok davek. So najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, oba pa sta tesno povezana s predhodnimi boleznimi žil. Gre za kronične bolezni, ki jih je v veliki večini mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa zaustaviti. A stroka je zelo zaskrbljena, saj so v zadnjem letu zaradi pandemije novega koronavirusa vse druge bolezni v senci. Zaradi bojazni pred okužbo ljudje opuščajo obiske pri zdravniku,
Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, oba pa sta tesno povezana s predhodnimi boleznimi žil. posledično je manj kontrol dveh glavnih dejavnikov tveganja, krvnega tlaka in holesterola, tihih ubijalcev, kar pa ob nezdravljenju privede do razraščanja aterosklerotičnih žilnih oblog in resnih zapletov. Zakaj je tako pomembno, da imamo zdrave žile?
Covid-19 je zelo močna trombogena bolezen
Kot pravi prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine ter predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana, bolezni žil že tako ali tako skrajšujejo življenjsko dobo in zelo vplivajo na kakovost življenja. A k sreči jih lahko zdravimo. Zdaj, ko nam iz vsakega kota grozi koronavirus, je to še dodatna nevarnost. »Covid-19 se je izkazal za zelo močno trombogeno bolezen, predvsem povzroča tromboze v venskem sistemu, do neke mere pa
Ema je uporabo cepiva Johnson & Johnson v EU odobrila 11. marca, a so cepljenje z njim za zdaj ustavili.
tudi v arterijskem. Eden od razlogov je v tem, da je žilna stena zelo bogata z receptorji za koronavirus, ki neposredno vstopa v notranji žilni sloj. Po drugi strani pa covid-19 kvari žilje tudi z vnetnim citokinskim odzivom, ki sledi okužbi. Venske tromboze in pljučne embolije so najpogostejši žilni zapleti pri covidnem obolenju, opažamo pa tudi poslabšanje arterijske bolezni v različnih povirjih, na primer v koronarnem žilju, možganskem ali v žilju spodnjih okončin. V zadnjem času se veliko govori in piše tudi o trombogenih učinkih cepiv. Če pogledamo razmerje med zapleti bolezni in zapleti cepljenja, ugotovimo, da bo ob bolezni deset ali nekaj deset bolnikov od tisočih utrpelo trombotične zaplete, ob cepljenju pa deset ali nekaj deset oseb na milijon. Torej lahko pričakujemo kar tisočkrat več zapletov pri poteku bolezni kot pa pri cepljenju. Gre za res ogromno razliko v prid cepljenju. Seveda pa v življenju ne moremo prav za nobeno stvar trditi, da je brez kakršnega koli tveganja,« pravi sogovornik.
Recept je preprost
Še kako pa drži, da v tem trenutku prav nihče ne ve, kdaj se bo pandemija končala. Na vprašanje, česa se moramo ljudje v tem času zavedati, kaj kljub takšnim ali drugačnim omejitvam javnega življenja lahko storimo za svoje žile, pa prof. dr. Aleš Blinc pravi: »Ležanje na kavču in gledanje televizije gotovo ne gresta na roko preventivi pred boleznimi žil. Marsikdo pa je spremenjene razmere vendarle izkoristil tudi za aktivno rekreacijo v naravi. Vesel sem, da se ogromno ljudi na zelenih površinah sprehaja in teka. Mislim, da je to najboljše, kar lahko človek med epidemijo stori za svoje zdravje, seveda pa je treba vključiti še zdrav, mediteranski način prehrane. Paziti moramo, da med obroki ni preveč industrijsko predelanih živil, maščob in soli, veliko pa naj bo sadja in zelenjave. Recept je v bistvu precej preprost. Tudi v obdobju pandemije je mogoče marsikaj storiti zase, le pozitivno moramo biti naravnani. Zdravnika pa je vsekakor treba obiskati, ko gre za akutna stanja. To bi moral storiti vsakdo, ki ima bolečino v prsih, kar lahko kaže na srčni infarkt, ali če gre za nenaden izpad govora ali gibanja, pa tudi v primerih, ko nas noga začne boleti po nekaj korakih hoje ali že med mirovanjem. Urgentne ambulante povsod po državi ves čas delujejo, zato je v naštetih primerih smiselno brez odlašanja poiskati zdravniško pomoč.«
Pričakujemo lahko kar tisočkrat več zapletov pri poteku bolezni kot pa pri cepljenju. Gre za res ogromno razliko v prid cepljenju.