Nevarne živali bi z zakonom prepovedali
Ukinili naj bi tudi evtanazijo zdravih ter uvedli čipiranje lastniških mačk
Skrajno nazadnjaško je, da psi v 21. stoletju še vedno služijo kot alarmne naprave.
Slovenija ima zastarel zakon o zaščiti živali, zdaj pa sta v proceduri kar dva predloga novele zakona. Prvega je s sopodpisniki iz vrst opozicijskih poslancev vložila poslanka Meira Hot (SD), drugega pa ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po opozicijskem predlogu naj bi med drugim uveljavili obvezno čipiranje vseh psov in mačk, prepovedali usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož in krzna, pa namerno omejevanje gibanja živali na način, ki jim lahko povzroči poškodbe, trpljenje in bolečino (vključno s privezovanjem psov na verige) in usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih. Predlagajo finančno razbremenitev občin ter zvišanje glob za prekrške.
Pri vladnem predlogu velja omeniti še natančnejše določanje sledljivosti izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi (označevanje mladičev pri prvem lastniku v leglu), omejitev posedovanja eksotičnih vrst živali (prehodno obdobje bi bilo dve leti od uveljavitve zakona) in dopolnitve določb o nevarnih psih ter drugačno določitev nosilca stroškov za oskrbo zapuščenih živali po preteku določenega časa. Predvideli so še, da bi prepoved priklepanja psov na verige začela veljati 1. januarja 2023.
Prvi zapleti
Sprejemanje novele zakona, ki se je začelo konec marca z obravnavo in zavrnitvijo opozicijskega predloga na seji sveta za kmetijstvo in podeželje, pa že daje slutiti, da je precej členov »spornih« in da za mnoge ne bodo sprejemljive niti podobne vladne rešitve.
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZ), je proti predlagani ukinitvi evtanazije zdravih živali v zavetiščih po 30. dnevu bivanja, češ da bi s tem dodatno obremenili državne in občinske proračune. Ljubitelje in lastnike živali je Žveglič, sodeč po spletnih odmevih, razburil z izjavo, da je »normalno bivanjsko okolje za mačka ali psa kmečko dvorišče in ne kavč v stanovanju«. Še bolj pa s tem, da KGZ nasprotuje obveznemu čipiranju mačk, saj za to ne vidi potrebe, čeprav se v zbornici zavedajo, da je odgovornih skrbnikov premalo. Olja na ogenj je prilil predsednik komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano državnega sveta Cvetko Zupančič: zanj nobena žival nikoli ne bo družinski član, zakon pa bi po njegovem morali pripraviti na način, da bo ločeval predpise, ki veljajo za skrbnike živali, ki živijo na kmetijah, in tiste, ki živijo kot ljubljenci v stanovanjih. Podpredsedniku komisije Branku Tomažiču pa ni jasno, zakaj se toliko razpravlja o privezovanju na dolge verige ali zapiranju v majhne pesjake, če mnogi za sprejemljivo jemljejo bivanje psa v premajhnem stanovanju. Da bi uvedli obvezno čipiranje mačk, se mu zdi nora ideja, normalno pa mu je, da so na kmetijah psi na verigah, v pesjakih in spuščeni, saj je tako zato, da varujejo premoženje.
Mnenja državnih svetnikov so naletela na ogorčenje. Na spletni strani zavetišča v Horjulu so zapisali, da so v nasprotju z Zupančičevim mnenjem prepričani, da je pes član družine in nič drugega. V društvu Lajka menijo, da so spremembe zakona o zaščiti živali, še zlasti pa posodobitev 20 let starega pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, nujne. Zavzemajo se za prepoved privezovanja živih bitij na verige, saj se jim zdi skrajno nazadnjaško, da v 21. stoletju »psi na verigah služijo kot alarmne naprave«. Mnoge evropske države so ta ukrep sprejele že pred leti in deluje. Pesjak pa po mnenju Melite Trbovšek iz Lajke ni dobra alternativa za verigo, saj ga mnogi skrbniki zlorabljajo in pse v njih kar »pozabijo«.
Čipiranje mačk
Čipiranje lastniških mačk so zakonodajalcu društva za zaščito živali predlagala že leta 2013, zato so prepričana, da je ta ukrep skrajno nujen. Veliko je namreč izgubljenih in zapuščenih, ki se nenadzorovano razmnožujejo; ena ima lahko v sedmih letih do 100 potomcev. Označevanje potepuških mačk s prirezovanjem konice ušesa imajo za dobro prakso, saj že na daleč veš, katere muce so kastrirane/sterilizirane, in se jim ne povzroča dodatnega stresa s ponovnim lovljenjem. Zato se jim ne zdi potrebno, podobno kot društvu Mačjelovka, da bi te morali označevati s čipi. To naj velja le za tiste, ki so lastniške ali bi jih zavetišča predala posvojiteljem in jih ne bi spustila nazaj v naravo.
Čeprav mnoge živali iz zavetišč na posvojitelje čakajo tudi po več mesecev, starejši in ne tako lepi mešančki pa celo več let, zavetišča in društva za zaščito živali absolutno podpirajo odpravo evtanazije zdravih živali v zavetiščih. Država se bo morala tudi prenehati obnašati mačehovsko do problematike zavrženih živali in bo morala prenehati finančno breme še bolj prelagati na občine ali večinoma zasebna zavetišča. Za državo je sramotno, da se poskuša znebiti svojega dela finančnega bremena za delovanje zavetišč, ki na letni ravni ne predstavlja več kot milijon evrov.
Skupnost občin Slovenije glede financiranja stroškov oskrbe v zavetiščih meni, da bi morali ohraniti obvezo občin, da je to njeno breme le 30 dni, zatem pa da bi to morala nase prevzeti država. Novega vladnega predloga, po katerem bi vse stroške za prvih 30 dni v zavetišču krila lokalna skupnost, od 30. do 45. dneva četrtino dnevne oskrbe, po 45. dnevu pa imetnik zavetišča, v katerem je žival nameščena, zato ne podpira. Načeloma pa so za opozicijski predlog, da bi si vse obveze država in občine razdelili na pol.
Zavetišče Ljubljana na Gmajnicah, ki je največje v državi, po besedah njenega vodje Marka Omana pozdravlja predvidene spremembe zakona, saj je razvidno, da poskušajo z njimi postopoma registrirati vse hišne živali, zagotoviti njihovo boljšo sledljivost in na novo dovoliti posedovanje le dovoljenih vrst. Dodaja namreč skrb za eksotične zapuščene živali, ki doslej v Sloveniji ni bila sistemsko urejena, ter bolje urediti problematiko nevarnih in strupenih živali.
Po vladnem predlogu bi spremenjeni zakon prepovedal posedovanje prostoživečih vrst, ki so nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, agresivne narave, izločajo človeku nevarne strupe ali pa gre za živali, katerih zadovoljevanje potreb v ujetništvu je zahtevno. Vlada bi z uredbo pripravila seznam dovoljenih in prepovedanih živali in podrobnejša merila za uvrstitev ali odstranitev vrst z njiju. O razvrščanju na seznama pa bi odločal strokovni svet za zaščito živali. Nevarne živali, kot so strupene kače in pajki, zveri, ujede, bi po novem lahko imeli izključno živalski vrtovi, ki izpolnjujejo pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Tisti, ki take že imajo kot hišne, pa bi jih lahko obdržali le do njihove naravne smrti, če jih bodo vpisali v register izjem in jim zagotovili ustrezne bivalne
razmere.