Sloviti krokodil je zapustil Slovenijo
Ljubljansko podjetje je ustavilo proizvodnjo slovitih ščipalk, ki so slovenskim gospodinjam desetletja stale ob strani. Vseh 50 milijonov krokodilčkov je bilo narejenih ročno!
Za 300.000 nemških mark robe, ki je že bila na Balkanu, niso nikoli dobili plačila.
Žival, ki jo gospodinje na Vipavskem ob burji najbolj častijo, je krokodil. Ne tisti pravi, ki ugrizne, temveč tak, ki zagrabi in drži rjuhe ali spodnjice na vrvi, dokler je treba. Ne le v vipavski burji, tudi v karavanškem fenu in drugih vremenskih nevšečnostih je bil najboljši krokodil. Plastična ščipalka je v desetletjih zaradi zmogljivosti, kakovostne izdelave in obstojnega materiala postala kultni predmet na sončni strani Alp. In še kje. Dvomimo, da obstaja gospodinjstvo, ki nima med ščipalkami za perilo vsaj nekaj krokodilov, najbrž pa le redki vedo, da so te slovite ščipalke izdelovali v Sloveniji, še več, da so plod slovenske pameti.
Mala zgodba o velikem uspehu se je začela pred dobrega pol stoletja, ko je Ivan Hudohmet, doma s Štajerskega, v ljubljanski trgovini, kamor je prišel prodajat vino, srečal Belokranjko Ivico. »Dejal mi je, da ga morava najprej pokusiti, če je za kaj. Pa sva ga, in to vse življenje, saj sva od tistega dne ostala skupaj,« se gospa Hudohmet spominja usodnega srečanja z zdaj že pokojnim Ivanom. Skupaj sta v Šiški odprla bife, a so leta 1965 oblasti hišo namenile za nekaj drugega, Hudohmetova sta morala zapreti lokal v pritličju in ob slovesu dobila mizerno odškodnino.
»Mami je bila odločna ženska in je očetu dejala, da za mizerno plačilo nekje v nekem podjetju že ne bo delala. Sama bo šivala, likala ali podobno, a sta se lotila izdelave nalepk za zvezke. Kmalu sta kupila prvi stroj za brizganje plastike,« pove mlajši sin Jurij B. Hudohmet: »Se spomnite likov pri matematiki v osnovni šoli, bili so plastični, z njimi smo se učili množic? Ta učni pripomoček sta izdelovala najprej, ob tem sta prišla na idejo, da bi se lotila še izdelave ščipalk za perilo. Kako bi ščipalka držala perilo, je mamina zamisel. Rekla je, da se ji je sanjalo o tem, da bi morala biti oblike krokodilovih ust. Šla sta do prijatelja arhitekta in skupaj so idejo skicirali, izdelali načrt in pripravili orodja,« razlaga Jurij.
Ugriz francoskega krokodila
Ko so prve ščipalke prišle na trg, so na dom prejeli tožbo velikega francoskega tekstilnega podjetja Lacoste – zaradi uporabe logotipa s krokodilom. Spor je romal na sodišče v Beograd, kjer pa so Hudohmetovi dokazali, da so znak registrirali tri leta pred Lacostom; ob tem jim je pomagal dr. Stojan Pretnar, direktor jugoslovanskega patentnega urada.
»Kar so starši kot obrtniki zaslužili, je država pobrala. Vedno so si nekaj izmišljevali. Oče in mama sta ugotovila, da vse dneve garata, in to za samo eno malo boljšo plačo. Prav Pretnar jima je dejal, naj patentirata ščipalke, in s tem jima denarja niso mogli več odvzeti.«
Ivan se je registriral kot izumitelj in vsak naslednji izdelek, ki so ga zasnovali, so tudi registrirali. »Oče je registriral skoraj 50 patentov, od obešalnikov za hlače s kljukicami in plastičnih smetišnic do košarice za kruh. Ščipalka krokodil pa je bila in ostala vodilni prodajni artikel. Želeli smo prodreti v tujino, najprej v Italijo, a so nas zavrnili, češ da so ščipalke predrage zanje, čeprav so bile neverjetno obstojne. Tako smo večinoma zalagali jugoslovanski trg, v tujino je šlo le nekaj pošiljk.«
Hrvat vse prekopiral
Po osamosvojitvi in vojni na Balkanu je podjetje prišlo prvič v težave. »Z 22 milijonov uporabnikov smo prišli na dva milijona. Druga težava je bila, da za okoli 300.000 takratnih nemških mark posredovane robe, ki je že bila na Balkanu, ni bilo plačila.
Ni ga do danes in ga nikoli ne bo. Oče je bil že malo v letih, jaz pa sem bil še premlad, da bi me zanimalo podjetništvo,« pravi Jurij. »Podjetje je prevzel starejši brat Janez in spoznal, da moramo narediti podjetje bolj vitko. Opustili smo veliko artiklov, pozornost usmerili na ščipalke. Mercator je bil eden največjih naročnikov, vsak teden smo jim morali ob točno določeni uri dostaviti naročilo.« Nato je prišla kriza leta 2008. Družinsko podjetje Krokodil plastika, d. o. o., je znova zašlo v težave. »Določene artikle je povozil čas. Poleg vsega so se pojavili stroji za sušenje opranega perila, ki so nadomestili obešanje. Takšni so že, da iz njih pridejo cunje skorajda zlikane in zložene,« skomigne z rameni Jurij.
Letos je podjetje Krokodil plastika prenehalo delovati. »Stroje za brizganje plastike in orodja smo prodali v Srbijo. Naše ščipalke, našega krokodilčka, se bo še lahko kupilo, a bodo narejene drugje. Zaščitena ostaja blagovna znamka ščipalk Krokodil.« Popolnoma enake ščipalke so tudi hrvaškega izvora: »Res je, nekdo na Hrvaškem že nekaj let izdeluje enake, a pod blagovno znamko Union. Vse je prekopirali od nas, a ga nismo tožili.« Hudohmetovi so obdržali blagovno znamko Krokodil in tako bo družina upravičena vsaj do licenčnine za to edinstveno ščipalko, krokodila, ki ni popustil od leta 1965.