Življenje se vrača na Ljubljansko barje
Evropski projekt Poljuba pomaga ohranjati ogrožene želve, žabe, ptice in divjad
Krajinski park Ljubljansko barje, ki se razteza na več kot 13.500 hektarih površine, postaja vse pomembnejši habitat in rezervat za malo in srednje veliko divjad, najrazličnejše ptice, žabe, želve pa tudi za vse redkejše hrošče, metulje in druge živalske in rastlinske vrste. Pri tem eno najpomembnejših vlog predstavlja večletni in več kot štiri milijone evrov vreden evropski projekt Poljuba.
Partnerji projekta Krajinski park Ljubljansko barje, Zavod za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, ki so na začetku predvsem odkupovali zasebna kmetijska zemljišča (doslej že 74 hektarov), so lani glavnino naporov in denarja usmerili v izvedbo naravovarstvenih ukrepov. Čeprav so jih izvajali le na 160 hektarih gozdnih in kmetijskih zemljišč, so ti izjemno pomembni za vzpostavljanje, obnavljanje in vzdrževanje mokrotnih habitatov številnih ogroženih živali in rastlin.
Z zunanjimi izvajalci, ki jim je namenjena dobra polovica celotne vsote, so odstranili odvečno lesno zarast, posejali trave in seneni drobir, potrebam živali prilagajali košnjo, poskrbeli za odstranitev invazivnih tujerodnih vrst, izvedli hidrološke ukrepe v dolini Strajanov breg, vzpostavili nove vodne habitate za avtohtono želvo močvirsko sklednico in hribskega urha, obnovili habitate za kačjega pastirja koščičnega škratca, ponovno naselili metulja barjanskega okarčka in doselili hrošča puščavnika.
Reševanje okarčka
Na travnikih Ljubljanskega barja, ki so eno zadnjih prebivališč barjanskega okarčka na splošno, so najprej ročno odstranili navadno krhliko, kar zavira njeno nadaljnje razraščanje, zatem pa izvedli mozaično obnovo posameznih jarkov, s čimer so izboljšali tudi življenjske razmere za koščičnega škratca. Sicer so lani in letos strojno očistili šest kilometrov barjanskih jarkov. Jeseni in pozimi pa nameravajo za potrebe škratca pokositi obrežno rastlinje vzdolž 7,7 kilometra jarkov, saj tej vrsti kačjega pastirja ne ustrezajo zaraščeni jarki, ampak odprta, osvetljena vodna površina.
V naravnem rezervatu Iški morost je junija lani Tatjani Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija
ZRC SAZU uspelo znova naseliti barjanskega okarčka, saj se je iz 175 bub razvilo 123 metuljev, s čimer so obogatili novi del barja, hkrati pa okrepili izvorno populacijo med Igom in Škofljico. Pozno poleti so z Nacionalnim inštitutom za biologijo izvedli še drugo doselitev hrošča puščavnika na Ljubljansko barje. V Mestnem logu so namestili dodatnih 15 hrastovih gojilnic z lesnim muljem, v katere so prenesli ličinke iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Te naj bi se v odrasle hrošče preobrazile že letos.
Nove mlake za želve in žabe
Na Ljubljanskem barju so mlake, ki so najprimernejši življenjski prostor za želvo močvirsko sklednico, zelo redke. Zato so jih na novo uredili 42, kar bo pripomoglo k povečanju populacije te vrste. Hkrati so izlovili 43 tujerodnih želv, večinoma rdečevratk, ki jih resno ogrožajo. Do konca projekta naj bi jih odstranili okoli 50. Za hribskega urha pa so uredili tri manjše mlake in 38 uleknin (večje luže). Te naj bi se sčasoma napolnile s padavinsko ali talno vodo, poleti pa se deloma ali povsem izsušile, kar ustreza tej žabici. Lani so popisovali tudi kosca. Na vlažnih travnikih je ponoči konec maja in na začetku junija prepevalo vsaj sedem samcev, k čemur so pripomogli tudi izvedeni ukrepi revitalizacije habitata te redke travniške ptice.
Jeseni naj bi vzpostavili še trikilometrsko tematsko pot na Rakovi jelši, v okviru katere bodo postavili osem razlagalnih postaj, ki bodo pohodnike ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Sledila bo ureditev obstoječega mestnega parka Rakova jelša.
Štiriletni projekt, ki je zaradi covida-19 podaljšan do 30. septembra 2023, z 80 odstotki sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, petino pa prispeva država.