Kako pravilno zapišemo datum in uro

Prejšnji mesec smo prestavili kazalce na poletni čas, in to se nekaterim še vedno pozna v obliki ene ure manj spanca. Skoraj pol leta nas je spremljala omejitev gibanja med 21. in 5. uro oziroma t. i. policijska ura, ki jo SSKJ2 razlaga kot določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano; nekdaj pa je bil to določen čas, navadno ponoči, v katerem javne točilnice in zabavišča niso smeli biti odprti.

Kako pa zapisujemo uro in datum?

Pri zapisovanju časa je pomembno, da naslovnik razbere ključne informacije.

Datum zapisujemo nestično, torej s presledkom za vsako sestavino, in brez vrivanja dodatnih ničel: 1. 5. 2021 (nepravilno 01. 05. 2021 ali 18.3.2021). Po Slovenskem pravopisu le v položajih, ki zahtevajo oblikovno enotnost (npr. v obrazcih, preglednicah), števke do vključno 9 pogosteje pišemo z vodilno ničlo (01. 05. 2021), včasih celo stično (01.05.2021).

Mesec navadno zapišemo s številko in stično piko na koncu (3. 5.), pika v tem primeru zaznamuje vrstilni števnik (peti), lahko pa tudi z besedo, pri tem pazimo, da je beseda za številko z malo začetnico, npr. 3. december, 3. maj. Zapisani mesec je mogoče tudi okrajšati, in sicer na prve tri črke (apr., jun.), maj izpišemo: 1. jul. 2021, 4. jun., 2. maj

Če bomo mesec zapisali z besedo, moramo paziti na ustrezen sklon – najpogosteje je to rodilnik (koga ali česa):

V Novi Gorici, 28. februarja 2021

Prijavite se do četrtka, 1. julija 2021.

Pri zapisovanju ure je najpogosteje v rabi digitalni zapis z vmesno stično piko na levi in desni strani, ki ločuje ure od minut, npr. 4.03, 9.35, 10.00, 0.00. Pojavlja se tudi redkejši zapis z dvopičjem (10:00), npr. pri športu na semaforjih oziroma prikazovalnikih trajanja tekme.

Zapis polnih ur: ob 14.00 ali ob 14. uri – besedo dodamo samo pri polnih urah, zapis ob 13.00 uri je nepravilen.

Uporabimo lahko tudi zapis s simbolom: uradne ure so od 8h do 12h (od osmih do dvanajstih), h je nadpisan ali nadpisano 1015 (ob desetih in petnajst, deset petnajst).

Če navajamo izmerjeni čas, po Slovenskem pravopisu pogosto zapisujemo tudi sekunde ali dele sekund, med vrednostmi za ure in minute ter minute in sekunde pišemo stično dvopičje (2:08:33), med vrednostmi za sekunde in dele sekund (desetinke, stotinke ...) pišemo stično vejico (5:55,12).

Vejica ločuje kraj in datum zapisanega: npr. Celje, 18. marca 2021.

Kadar sta v stavku samo datum in ura brez dneva, ne pišemo vejice: Koncert pihalne godbe bo 29. aprila ob 13. uri.

Vejico zapišemo na obeh straneh, kadar ta zamejuje datum: Dobimo se v ponedeljek, 10. maja, ob 18. uri.

Koncert pihalne godbe bo v četrtek, 29. aprila, ob 13. uri.

Datum je v tem primeru pristavek, z njim natančno pojasnimo, kateri ponedeljek se dobimo ali kateri četrtek bo koncert. S tem naslovniku sporočimo natančne podatke o dogodku.

Ko zapišemo kraj na koncu, pred njega postavimo vejico: npr. Torek, 11. maja 2021, ob 21. uri, dvorana Tabor

Kadar navajamo informacije o delovnem času, imamo na voljo več oblik: Trgovina je odprta od 7.00 do 19.00 ali od 7. do 19. ure ali 7.00–19.00.

Če povemo, da bo nekaj potekalo od–do, uporabimo stični pomišljaj, npr. 13.–15. 9. 2021.

Predloga in pomišljaja ne pišemo hkrati: Mafine pečemo 25–30 minut ali od 25 do 30 minut (nepravilno od 25–30 minut).

Če vemo, koliko je ura, po SSKJ2 to pomeni, da vemo, kakšen je položaj. Ura teče, nič ne reče v pomenu čas hitro in neopazno mineva. Lahko smo tudi natančni kot ura ali delamo kot ura, torej hitro, poznamo pa tudi rano uro – zlato uro, torej če se začne zgodaj delati, se veliko naredi.

Pripravila