Nedeljske Novice

Kako sanjati?

- Moni Malovrh, univ. dipl. slov.

V vsakdanji rabi pogosto zasledimo zvezo sanjati nesrečo, plezati steno, misliti filozofijo. V navedenih primerih so izpuščeni predlogi (o nesreči, v steni, o filozofiji) in zato se samostalni­kom spremeni sklon. Danes si bomo ogledali glagol sanjati in njegovo vezljivost.

Res je, da v poeziji nadvse lepo deluje zveza sanjal sem zvezdno nebo. V knjigah, ki razlagajo sanje, najdete pojasnila pod naslovi, kot je: Sanjati denarnico. A priročniki dovoljujej­o samo rabo s predlogom, če ne gre za ekspresivn­o izražanje. Sanjati sanje pa dopuščajo. sanjati 1. imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč (ne sledi predmet, ki bi se nanašal na sanje, zato je ta raba pravilna, a je ne smemo razširiti na mesta, kjer je predlog obvezen); sanjati o dogodkih

minulega dne (obvezno s predlogom o); s smiselnim osebkom v dajalniku pripovedov­al je, kaj se mu je sanjalo (sanjati se komu, v dajalniku) / sanjati sanje; pren., pesn. drevesa sanjajo v samoti 2. nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnost­i: sanjati o bogastvu in slavi (s predlogom o); vse življenje je sanjal, da bi postal pilot (odvisni stavek, ki razveže predmet) / sanjati v mrak (predmet mrak nima vloge v sanjah) ekspr. ali bedim ali sanjam? (brez predmeta) ali je mogoče, da je to res; ekspr. ali se ti nič ne sanja, kdo bi bil krivec (sanja o tem, kdo ... – izpust predloga o in razvezano v odvisnik) (ali kaj domnevaš, kaj misliš); ekspr. o tem se mu niti ne sanja (povratni se z dajalnikom, sanjati se komu) (nič ne ve); hodila je, kot bi se ji sanjalo (zamišljeno, duševno odsotno)

Torej, ko Fredi Miler poje, da je ona vedno sanjala njega, to lahko upraviči z ekspresivn­ostjo. A v siceršnjem izražanju to ni dovoljeno.

Najverjetn­eje se je raba brez predloga razširila iz srbohrvašč­ine (znan pregovor Sanja svinja kukuruz – v pomenu jalovo upanje).

Tudi za preostala primera iz uvoda lahko rečemo, da sta posledica prevzemanj­a iz tujih jezikov (thinking literature). Nekateri pisci strokovnih besedil takšno rabo zagovarjaj­o in trdijo, da izraža njihovo posebno zavzeto ukvarjanje z izbranim predmetom v njegovem globljem pomenu. Spet drugi pa nimajo potrebe po tem in preprosto razmišljaj­o o problemu. A raba je živa, čas pa bo pokazal, ali je to modna muha ali bo oblika postala normalna.

Odgovorili vam bomo na jezikovna vprašanja, pišite na lektura@slovensken­ovice.si.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia