Tudi življenja Romov štejejo
Smrtonosno policijsko posredovanje na Češkem je sprožilo proteste Romov. Odnos do te etnične skupine v Evropi še vedno temelji na izključevanju in rasizmu.
Mediji so pred dnevi poročali, kolikšno kazen je sodnik v ameriškem Minneapolisu prisodil belopoltemu policistu Dereku Chauvinu, ki je s klečanjem na vratu temnopoltega Georgea Floyda povzročil njegovo smrt med aretacijo. Zaradi surovega posredovanja so se po Ameriki zvrstili številni protesti. Gibanje proti rasnim predsodkom v ameriški policiji, znano tudi pod imenom Življenja temnopoltih so pomembna (Black Lives Matter), je bilo še pred Floydovo aretacijo že kar razširjeno po ZDA, po tragediji pa je razvilo vso moč.
A tudi v Evropi imamo zelo podobno ali morda celo še bolj izključevalno politiko do ljudi, ki se mnogim zdijo manjvredni in so zato pogosto tarče zaničevanja, odkritega rasizma in sovraštva, ki ga tako pogosto povzročajo predsodki. Gre seveda za Rome. Pred nekaj dnevi je po družabnih omrežjih zakrožil videoposnetek, kako je trojica policistov v češkem mestu Teplice zelo grobo vklenila na tleh ležečega Roma Stanislava Tomáša, eden od njih pa mu je klečal na vratu, obravnavani je pozneje umrl. Zelo hitro so se pojavile pobude, da bi ustanovili gibanje Življenja Romov so pomembna. Najbolj razburjeni so bili seveda v organizacijah, ki se zavzemajo za romsko enakopravnost. »To je bil vrhunec brutalnosti,« je denimo izjavil Michal Miko, ki vodi Romanonet, mrežo romskih nevladnih organizacij na Češkem. Podobno ostro so se odzvale druge romske organizacije in od oblasti zahtevale temeljito in neodvisno preiskavo.
Češki policisti so takoj zanikali, da bi bil primer Tomáša podoben dogodku, v katerem je umrl Floyd. To ni bil češki Floyd, so hiteli pojasnjevati, Tomáš je umrl v rešilcu zaradi posledic čezmernega odmerka mamil, na twitterju pa so objavili videoposnetek, ki naj bi prikazoval, kaj naj bi se v resnici dogajalo pred njihovim posredovanjem. Na posnetku sta dva Roma, ki sta očitno pod vplivom ali alkohola ali katere druge opojne substance, eden od njiju, domnevno prav Tomáš, se najprej valja po cesti, potem pa vstane in začne uničevati parkiran avtomobil.
Na stran policistov se je postavil tudi češki notranji minister Jan Hamáček. »Vsak, ki je pod vplivom mamil in krši zakon, lahko pričakuje policijsko posredovanje. Prav zaradi dela naših policistov in policistk smo ena od desetih najvarnejših držav na svetu,« je izjavil. Na njegove besede so se ostro odzvali v romskih in drugih nevladnih organizacijah, češ če je nekdo pod vplivom mamil, to še ne upravičuje smrtonosne policijske brutalnosti.
Teden po nesrečnem dogodku se je v Teplicah, majhnem mestu na severu Češke, zbralo več kot 500 ljudi v spomin na preminulega Tomáša. Zborovanje na kraju smrti je bilo mišljeno tudi kot verski dogodek, saj je Tomáševa sestra pripeljala duhovnika. A kmalu se je med zbranimi, večinoma so bili Romi iz Češke, Slovaške in Madžarske, stopnjevala jeza in množica se odpravila proti lokalni policijski postaji. Tam so jih pričakale do zob oborožene policijske enote. Opazovalci so pričakovali, da se bo mirni protest sprevrgel v spopad, a so se na koncu mirno razšli.
Evropski rasizem
Čeprav posredovanje češke policije ni sprožilo množičnega gibanja za izboljšanje položaja Romov, je Tomáševa smrt mnoge spomnila, da je odnos do Romov po nekaterih evropskih državah še vedno zelo izključujoč, ponekod odkrito rasističen. Marsikje je njihov položaj slabši od položaja temnopoltih v ZDA. V Evropi živi 13 milijonov Romov, v nekaterih državah srednje in vzhodne Evrope sestavljajo celo od pet do 10 odstotkov prebivalstva.
In prav od povsod poročajo o izjemno slabih življenjskih razmerah. V mnogih naseljih in vaseh na Slovaškem nimajo dostopa do vode, da ne omenjamo kanalizacije. V nekaterih vaseh tudi do dve tretjini prebivalcev nima dostopa do čiste pitne vode. Na Madžarskem ugotavljajo, da je pričakovana življenjska doba romskih žensk približno 18 let krajša kot pri drugih ženskah; v Romuniji skoraj polovica romskega prebivalstva živi blizu strupenih odlagališč, v Bolgariji pa kar 90 odstotkov Romov nima čiste vode in manj kot polovica ima zdravstveno zavarovanje.
Neustrezen dostop ali nezmožnost dostopa do javnih storitev, stanovanjska negotovost, brezposelnost, življenje v onesnaženem okolju, nedostopnost do izobraževanja zaradi pomanjkanja elektronskih naprav in interneta, omejen dostop do zdravstvenih storitev, geografska
in socialna izključenost, to so le nekatere značilnosti razmer, v katerih živijo Romi v mnogih, zlasti srednjein vzhodnoevropskih državah. Ti so se, kot je leta 2008 v intervjuju za Sobotno prilogo Delovemu novinarju Borisu Čibeju povedal znani filantrop George Soros, na njegovo pobudo že 2005. zbrali okrog projekta, imenovanega desetletja vključevanja Romov, s katerim naj bi tudi s pomočjo svetovnih in evropskih finančnih in človekoljubnih organizacij poskrbeli za izboljšanje razmer. Nekaterim začetnim uspehom navkljub pa se je projekt zaradi nezanimanja držav enostavno izpel.
Sprememba družbenega sistema pred 30 leti je po mnenju Sorosa tudi vplivala na razmere, v katerih so živeli Romi. »Komunistične oblasti so naredile kar veliko za Rome, saj je bilo del socialističnega poslanstva, da pomagajo zatiranim. A to na žalost ni imelo dolgotrajnih učinkov, saj so bile službe, ki so jih takrat dobili Romi, večinoma v državnih podjetjih, ki so po padcu socializma propadla … Problemi Romov so se s tranzicijo samo povečali,« je leta 2008 povedal Soros.
Ponekod na Madžarskem in Slovaškem so nekatera romska naselja ogradili z visokimi ograjami, prebivalce so praviloma getoizirali, jih izključili iz družbenega življenja, skrajni desničarji so nad njimi nekaznovano izvajali prave pogrome. Marsikje, tudi na Češkem, so nadaljevali prisilno sterilizacijo romskih žensk. Leta 2009 se je češka vlada za to nezakonito početje sicer opravičila, pred dobrim mesecem pa je češki parlament sprejel zakon, ki je žrtvam določil enkratno odškodnino v višini 300.000 kron ali okoli 11.800 evrov. Pravico do odškodnine imajo vse romske ženske, ki so jih prisilno sterilizirali med letoma 1966 in 2012. Po ocenah aktivistov je živih še okoli 400 žrtev teh krutih rasističnih postopkov.
Leta 2009 se je češka vlada opravičila zaradi prisilne sterilizacije romskih žensk.
Ded očeta, oče sina je slovenskega vzgojil, kaj pomeni domovina, od otroštva ga učil.