Na dopust z mačko ali psom
Letovanje s hišnim ljubljenčkom ali brez njega – to je za mnoge težko rešljiva dilema
Najprej bi moral vsakdo pri sebi razčistiti, ali si želi iti na dopust s hišnim ljubljenčkom ali pa ga za teden, dva ali več prepustiti v varstvo sorodnikom, prijateljem ali strokovnjakom. Kdor odgovor na to osnovno vprašanje išče šele zdaj, je najbrž že prepozen. Dejstvo je, da mnogi hoteli, apartmaji ali avtokampi, pa naj gre za Slovenijo, Hrvaško ali katero drugo državo, ne dovolijo, da gostje pri njih letujejo s psom ali mačko. Če ste na to pomislili ob izbiri namestitve in rezervaciji termina in ste za svojega ljubljenčka pripravljeni odšteti pet evrov ali več na dan, ste šele na pol poti. Mnogi pozabijo, da je lahko potovanje za psa izjemno stresno, če ni vajen daljših voženj z avtom, če mu ne ustreza klima v vozilu ali če se vožnja razvleče na več ur. Še huje je z mačkami, za katere je znano, da se večinoma zelo nerade vozijo z avtom. Pripravljen moraš biti tudi na to, da bo psu ali mački na ovinkasti vožnji slabo in da lahko zaradi nelagodja in stresa tudi bruha.
Ker je potrebnih več postankov za lulanje, pitje vode in razgibavanje (še sploh če je žival zaprta v kletko ali obdana z goro prtljage), se seveda vožnja lahko precej podaljša. Če gremo na tuje, pa so na meji možni daljši zastoji. Čeprav mejni organi le redko preverjajo, ali ima vaš ljubljenček s seboj živalski potni list, v njem pa vpisana vsa obvezna ali nujna cepljenja (proti steklini, srčnim glistam in drugim nevarnim boleznim ali zajedavcem), pa brez teh papirjev ne tvegajte. Tudi če vas na meji ne zavrnejo, se vam lahko zgodi, da boste potrebovali veterinarsko pomoč; ljubljenček lahko zboli, ga ugrizne strupena kača, med plavanjem po smrčku ožge nevarna meduza, se morda poškoduje ali celo izgubi. Če pes ali mačka nista bila čipirana in nimata ustreznih registracijskih papirjev, bi vas to lahko drago stalo. Še prej je dobro preveriti, ali imajo v kraju letovanja ali njegovi bližini veterinarsko ambulanto in ali lahko za svojega štirinožnega prijatelja v trgovini kupite kakovostno hrano (najvarnejši so briketi, saj se na vročini ne kvarijo tako hitro kot mokra hrana).
Ne smemo pozabiti niti na to, da psi marsikje ne smejo na plažo, tam, kjer jih imajo tudi posebej za pse, pa po navadi ni primernega prostora za ležanje za lastnika, ni primerne sence pod drevesi, dostikrat je problematičen tudi dostop do vode (ostro kamenje). Da bi ga za več ur puščali samega, ni priporočljivo, saj v novem okolju noče biti brez vas (rešitev je izmenično dežuranje, če dopustujete v paru ali kot družina). Kdor to vseeno stori, pa tvega ločitveno tesnobo in pasji lajež ali zavijanje, ki sčasoma načne živce vsem drugim gostom, ki ga morajo poslušati, dokler ste vi na plaži.
Na hrvaških ali drugih otokih, kjer je poleti zaradi navala turistov pomanjkanje pitne vode, mnogi pozabijo, da močno klorirana voda ni najboljša ne za človeka ne za žival. Zato si je dobro preskrbeti ustekleničeno vodo iz trgovine in jo ohlajati na primerno temperaturo – zase in za žival. Če vaš pes rad plava v morju, pa nikar ne pozabite, da ne sme piti slane vode in da jo je treba po koncu kopanja sprati tudi z njegove dlake, da ga ne bi začela srbeti koža.
Kogar vse našteto odvrne od potovanja z ljubljenčkom, naj poskrbi, da ima žival med odsotnostjo ustrezno oskrbo nekoga, ki ga je navajena, ga sprejema in mu zaupa. Žal vsi nimajo več živih starih staršev ali prijateljev, ki bi bili pripravljeni prevzeti odgovornost za oskrbo. Čeprav je na internetu zaslediti kar več zasebnikov, ki ponujajo oskrbo psov ali mačk v svojih pasjih ali mačjih hotelih, pa jih je v glavni turistični sezoni vedno premalo. Zasilna rešitev so razni sprehajalci psov ali honorarni skrbniki, ki žival (na črno) sprejmejo na svoj dom ali pa poskrbijo vsaj za njihovo hrano, menjavo vode in opravljanje potrebe v vašem domu. Vse te rešitve pa niso poceni in žal mnogi, ko ugotovijo, kakšno obveznost in stroške so si nakopali, poleti žival preprosto zavržejo ali jo poskusijo brezplačno predati novemu lastniku.