Jerneja ubil strel iz oklepnika
V Posavju so se bili ključni boji osamosvojitvene vojne, v novi knjigi ugotavlja upokojeni polkovnik Slovenske vojske Mitja Teropšič
Ko se danes ozremo v čas 10-dnevne osamosvojitvene vojne – trajala je od 27. junija do 7. julija 1991 –, se zdi naša zmaga nekaj samoumevnega, a kaj lahko bi se tok dogodkov obrnil v drugo smer, če se ne bi naše oborožene sile taktično in premišljeno odzvale proti številčno in tehnično močnejšim nasprotnikom. Pri obrambi slovenskih meja je ključno in zgodovinsko vlogo odigrala teritorialna obramba (TO). Imela je jasen cilj: skupaj s slovensko milico vojaško zavarovati plebiscitarno odločitev slovenskega naroda za življenje v samostojni in neodvisni državi. Svojo nalogo je opravila z odliko.
Prva žrtev
Je pa pri tem bistveno še eno dejstvo – uspešnost TO v oboroženem spopadu z JLA je temeljila v enotni podpori slovenskega naroda in na vzornem civilno-vojaškem sodelovanju. To je tudi eden ključnih sklepov obsežne monografije o osamosvojitveni vojni leta 1991 v Posavju z naslovom Posavski teritorialci v osamosvojitveni vojni 1991 avtorja Mitje Teropšiča, upokojenega polkovnika Slovenske vojske, vojnega veterana ter vojnega in vojaškega zgodovinarja. Teropšič je edini vojni poveljnik v zgodovini Slovenije, ki je v boju, skupaj s svojimi vojaki, napadel in premagal sovražnikovo oklepno kolono ter zajel 12 oklepnih vozil. Zaradi tega upravičeno nosi naziv poveljnik krakovskih bojevnikov.
»Knjiga je nastajala od leta 1992, ko sva z bratom Tomažem začela zbirati gradivo. Ko sem 2009. zaključil vojaško kariero, sem se posvetil pisanju,« je dejal Mitja Teropšič ob predstavitvi bogate knjige na 352 straneh, ki poglobljeno obravnava vse poglavitne vidike delovanja teritorialne obrambe v Posavju in vlogo 25. območnega štaba TO v osamosvojitveni vojni. »Prav v Posavju so v tistem obdobju potekali eni ključnih bojev za osamosvojitev: v Rigoncah, na Prilipah, v Krakovskem gozdu in minometni napad na letališče Cerklje ob Krki. V Rigoncah je padla tudi prva žrtev vojne za Slovenijo, 39-letni Jernej Molan. Umrl je 27. junija 1991, ko so teritorialci nameravali ustaviti oklepnike JLA, ki so prodirali proti Dobovi. Jernej je bil smrtno zadet s strelom mitraljeza iz oklepnega transporterja. Vseh teh bojev ne bi bilo, če se ne bi teritorialna obramba že prej razvijala,« je izpostavil Teropšič in poudaril strateško pomembnost Posavja v tistem času.
Z osamosvojitvijo je namreč nastala nova državna meja, na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki pa so bile zelo močne enote jugoslovanske vojske za občutljive specialne naloge. Po minometnem napadu teritorialne obrambe na letališče so letala odletela, letališče je ostalo le oporišče, na dohodih do ograje letališča pa so bila položena obširna minska polja. Zahteven proces razminiranja je potekal leta 1992, temu Teropšič posveča posebno poglavje. Posavje je bilo v času osamosvajanja tudi osrednje vdorno območje iz smeri Zagreba proti Ljubljani, hkrati pa je bila cesta proti Zagrebu glavna prometna žila, po kateri je potekala evakuacija opreme JLA. Prav tako je v Posavju jedrska elektrarna, ki bi jo lahko takratni jugoslovanski državni vrh uporabil za izsiljevanje in našo oblast postavil pred dejstvo odcepiti se ali ne.
Pomnik osamosvojitveni vojni
Teritorialna obramba se je začela razvijati že konec 60. let in v času do osamosvojitve prehodila pot od rezervne vojske oboroženih sil Jugoslavije, namenjene za primer vojne in ogrožanja slovenskega naroda od zunaj. V letih 1990 in 1991 je morala v zelo kratkem času postati nacionalna vojska slovenskega naroda, ob koncu 1991. pa »državna« vojska z nalogami usposabljanja nabornikov, varo
vanja države in vseh drugih nalog, značilnih za vojsko. Po letu 1991 so potekale tudi priprave v primeru še drugega vdora jugoslovanske vojske v Slovenijo, in to nalogo je TO opravljala do leta 1995, ko se je preimenovala v Slovensko vojsko.
Občino Brežice je osamosvojitvena vojna za Slovenijo še posebno zaznamovala, zato bodo v spomin na te dogodke postavili pomnik osamosvojitveni vojni, in sicer na travniku med Domom kulture Brežice in Gimnazijo Brežice, urejen bo tudi park.
»Posebna komisija je izbrala najprimernejšo rešitev, to je delo Obelisk zmage 1991 likovnega pedagoga in akademskega slikarja Alojza Konca iz Sevnice. Slavnostno odkritje bo konec oktobra. Pomnik je monoliten in bo narejen iz trajnostnih materialov ter proporcionalno umeščen v park, visok pa bo 12 metrov. Opozarjal bo na dejstvo, da se je v osamosvojitveni vojni polno izrazilo sodelovanje teritorialne obrambe, milice in civilnih struktur z narodom, ki je bilo enotno v odporu do agresije. Upamo, da bo spomenik, ki bo oblikovan kot piramida, te so bile simbol protitankovskih ovir, pomenil tudi oživitev mestnega jedra,« je ob tem dejal župan občine Brežice Ivan Molan.