Največje orgle na Titovem trgu
Koprčani so zmagali na razpisu za dodelitev velikanskega inštrumenta iz Züricha
ajvečje cerkvene orgle pri nas, ki so nekdaj stale v znani koncertni dvorani Tonhalle v Zürichu, so novo domovanje našle v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja na Titovem trgu v Kopru in so skoraj nared. O tem, kako smo jih v dar dobili prav Slovenci, kako potekajo postavitvena dela in kdaj bodo zazvenele ter koliko bo stala njihova postavitev, smo se pogovarjali s koprskim stolnim župnikom dr. Primožem Krečičem.
»Od prijateljev iz Furlanije in organista Mirka Butkoviča smo izvedeli, da v znani dvorani Tonhalle v Zürichu pripravljajo razpis za podelitev koncertnih orgel. V začetku sem se bal tega izziva, ker je bil presenetljiv, velik in lep. Vendar smo se ob podpori stolnega dirigenta Mirana Bordona in Davida Tomovskega odločili, da kandidiramo. Jeseni 2017 smo oddali prijavo na razpis za dodelitev. Vloga je bila res odlično pripravljena in na koncu so se odločili, da bodo te orgle romale v stolnico v Koper,« pripoveduje župnik.
Orgle so novejšega izvora, izdelala sta jih orglarja Detlef Kleuker in Fritz Steinmeyer leta 1988. Njihova posebnost je več jezičnikov, to so registri, ki imajo zvok, podoben pihalom in trobilom. V Koper so jih pripeljali s sedmimi tovornjaki priklopniki, dobrotniki so najprej poskrbeli za varno skladišče, potem so jih pripeljali v delavnico in jih pripravili za montažo. Veličastne orgle imajo štiri manuale, 68
Nregistrov, 5520 piščali, od tega 5141 kovinskih in 279 lesenih, 40 metrov kanalov za zrak, v katere 7 ventilatorjev v minuti požene 82 kubičnih metrov zraka. Ker so visoke 9,8 m, široke 8,6, globoke 4,9 ter težke kar 16 ton, so morali narediti nov kor in poskrbeti za njegovo statiko v zgodovinskem objektu.
Med letoma 2018 in 2020 so v koprski stolnici opravili pripravljalna, arheološka in gradbena dela, ob koncu lanskega leta pa se je začelo postavljanje inštrumenta. Postavitev je prevzela Orglarska delavnica Maribor iz Hoč pod vodstvom Andreja Dvoršaka. Ista delavnica je postavila orgle v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, orgle v veliki dvorani Slovenske filharmonije, prav tako v cerkvi na Viču in na Pobrežju v Mariboru. »Pandemija je upočasnila delo, ni pa ga ustavila. Morali smo izvesti arheološke raziskave pod korom, kjer smo naleteli na nekdanje pokopališče,« je povedal sogovornik. Nadzor nad izvedbo izvaja Komisija za orgle Škofije Koper, ki jo vodi Martin Šuštar. Jean Guillou, ki je orgle zasnoval, je za spremljanje gradnje pooblastil francoska organista Jeanna Baptista Monnota iz Rouena in Vincenta Crosnierja iz Pariza.
Finančna luknja
Prvič bodo zazvenele sredi julija, vendar bo sledilo večmesečno uglaševanje. Blagoslov in slovesno inavguracijo načrtujejo proti koncu oktobra. »Še vedno nismo povsem dorekli, kako bo potekalo. Vsekakor
SELITEV
Ostaja še kar precejšnja finančna luknja, tudi zaradi obdobja koronavirusa, ko ni bilo bogoslužja z verniki, prav tako je Koper že toliko časa brez potniških ladij in tujih turistov.
bo sodeloval stolni zbor Štefana Kovača z dirigentom Miranom Bordonom in organistom Mirkom Butkovičem. Prisoten bo predsednik Borut Pahor, ki je bil navdušen nad zmago na razpisu, prišel bo škof Jurij Bizjak, prišli bodo tudi člani družine Steinmeyer, graditeljev orgel, predstavniki fundacije Kongresshaus iz Züricha, poleg slovenskih organistov in ljubiteljev orgelske glasbe še številni organisti iz Švice, Nemčije, Avstrije, Italije in Francije. Prav tako donatorji in predstavniki občine, osrednjih institucij ter ustanov,« napoveduje župnik Primož Krečič.
Ob inavguraciji bo koncert zmagovalnih skladb natečaja za orgle in pevski zbor Aegis Carminis 2021, sodelovala bosta Zbor akademije za glasbo in Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. V decembru v stolnici načrtujejo koncert
Vivaldijevih del ter božični koncert za zbor in orgle, po začetku rabe v liturgične in koncertne namene pa bodo napori usmerjeni v vzpostavitev pouka orgel ter promocijo inštrumenta.
Vrednost projekta postavitve pevskega kora in novih orgel v koprski stolnici je okoli 650.000 evrov, od tega bo strošek postavitve okrog 300 tisočakov. »Že vse od začetka smo imeli podporo Mestne občine Koper, projekt so podprle kulturne in izobraževalne ustanove ter darovalci iz domovine, zamejstva in tujine. Pri tem so verniki Župnije Koper ves čas ponujali duhovno in materialno podporo, svoj prispevek so dali kulturno ministrstvo in različni donatorji. Nagovorili smo duhovnike v zamejstvu in zdomstvu, zelo lepa izkušnja je bila s pismom, ki smo ga pred kratkim naslovili na občane Kopra in jih seznanili z dogajanjem okrog orgel ter jih povabili, naj se pridružijo s svojim prispevkom. Projekt ima namensko donatorsko stran, dosegljivo na www.orglekoper.si, ki omogoča nakazilo prispevka. Septembra bo še donatorska konferenca, na kateri bodo nagovorjeni gospodarstveniki, gospodarska združenja in fizične osebe, ki so pripravljeni v večjem obsegu nastopiti kot donatorji, sponzorji, pokrovitelji ali meceni.
Župnija Koper je za projekt prispevala 20 odstotkov lastnih sredstev, koprska občina se je zavezala pristopiti z 20-odstotnim vložkom, župljani in podjetja pa so do zdaj prav tako zbrali 20 odstotkov finančnih sredstev. »Ostaja še kar precejšnja finančna luknja, tudi zaradi obdobja koronavirusa, ko ni bilo bogoslužja z verniki, prav tako je Koper že toliko časa brez potniških ladij in tujih turistov.«
Prevladuje mnenje, da gre za enega največjih kulturnih projektov, ki se trenutno postavljajo v državi.««Pomen teh orgel bo v prvi vrsti liturgičen, saj so postavljene v stolni cerkvi. Poleg tega bodo služile koncertom in različnim delavnicam za organiste. Delo njihove umestitve v kulturni prostor nas še čaka in bo zahtevno. Upamo, da bodo povezovale mnoge ljudi dobre volje na Obali, v Sloveniji in širših okoliških državah. Za Koper bodo spodbuda za še novo kulturno dogajanje,« še pojasnjuje Krečič. O njihovem nazivu se še niso dogovorili. »Bomo videli, kaj se bo prijelo, verjetno orgle koprske stolnice. Vsekakor si želimo, da bi jih dobro uglasili in da bi lepo odmevale v akustiki svetega hrama,« je sklenil koprski župnik.