Pot po stopinjah pastirjev– Velika planina
Leta 1963 so do Velike planine zgradili žičnico, s katero se je mogoče prepeljati iz Kamniške Bistrice
Pot po stopinjah pastirjev na enajstih točkah razodeva bogato naravno, kulturno in duhovno dediščino Velike planine. Ta edinstvena, skoraj 1000 ha velika sredogorska kraška planota v Kamniško-Savinjskih Alpah je eno najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta, kjer je v višinskem pasu med 1200 in 1666 m še vedno živih in delujočih sedem pastirskih selišč, prepoznavnih po svoji tipični planinski arhitekturi.
Poučna in zanimiva učna pot, ki vas popelje po Veliki planini, ima več vstopnih točk. Ena izmed vstopnih tabel z zemljevidom in točkami na učni poti je na spodnji postaji nihalke. Na poti, za obhod katere boste potrebovali okoli dve uri hoje, boste izvedeli marsikatero zanimivost o življenju na Veliki planini.
Vsaka od enajstih učnih tabel opisuje eno značilnost Velike planine, to pa so: Na vrhu, Pastirjev dan, Arhitektura, Vrtača velikanka, Prisluhni, Kamnita vrata, Rastje, Živali, Pripovedna bitja, Nebeškanje in Vetrnici. Poleg vstopne točke na spodnji postaji nihalke so te tudi na zgornji postaji nihalke, zgornji postaji sedežnice, na poti na Sv. Primož nad Kamnikom ter v Podvolovljeku. Obisk učne poti lahko prilagodite svojim potrebam in času, ki ga imate na voljo.
Do Velike planine nas pot popelje iz Kamnika ob šumeči Kamniški Bistrici, ki je speljala strugo ob mekinjski rečni polici ter ob poti pozdravlja naselja Godič, Stranje in Stahovica. Tu se znajdemo v stisnjenem koritu, kjer se stekajo doline Bistrice, Črne in Bistričice. Iz Stahovice vodi glavna pešpot, po kateri na pašnike Velike, Male in Gojške planine tudi gonijo živino. Že na začetku se pot vzpne in pelje skozi gozdove ter zaselek Prapretno mimo stare, v pozni gotiki povečane cerkve sv. Primoža in Felicijana (826 m), mojstrsko poslikane s poznogotskimi freskami, ter mimo gotske cerkve sv. Petra. Nato se pot dvigne na Sušave in čez Pasjo peč nad planino Kisovec (1200 m). Nekoliko više se gozd počasi redči in začenjajo se obširni pašniki Male, Gojške in Velike planine na nadmorski višini okoli 1500 metrov.
Leta 1963 so do Velike planine zgradili žičnico, s katero se je mogoče prepeljati iz Kamniške Bistrice, izpod Kraljevega hriba in Kopišč, na vrh Šimnovca (1407 m), od tam pa s sedežnico do vrha Gradišča na višini 1666 m.
Arheološke najdbe nakazujejo neprekinjeno več kot triinpoltisočletno prisotnost človeka na tem območju, od srednjega veka dalje pa sledimo tudi materialnim dokazom o življenju s planino. Pred več kot sto leti se je kmetijski rabi prostora pridružila prostočasna: leta 1912 so se v koči Slovenskega planinskega društva pojavili prvi turni smučarji, leta 1930 se je začelo najemanje pastirskih koč (bajtarji), z izgradnjo gondolske žičnice in smučarskih naprav ter počitniških naselij po drugi svetovni vojni pa se je na planini dokončno udomačil turizem.