Indijansko igro začeli policisti
Prvi državni prvak v športu, ki ga je k nam zanesel Valižan Steve Fish, je postala ljubljanska Olimpija
Skoraj ni športa, kjer Slovenci ne mešamo štren pri vrhu. Med panogami, ki pri nas še iščejo domovinsko pravico, pa je t. i. lacrosse, čeprav ima kar nekaj tradicije. »Minuli vikend je bil gost na turnirju v Ljubljani tudi Steve Fish, « nam zaupa Aleš Golob, pravcata slovenska lacrosse enciklopedija in naš vodnik skozi sceno. Fisha je omenil z razlogom, saj je prav on ta šport leta 2005 zanesel k nam. Prvi so se zanj navdušili ljubljanski policisti, 2007. pa je bil ustanovljen prvi klub Ljubljana Dragons. To so izvedeli tudi Natovi vojaki iz italijanske baze Aviano, kjer so Slovenci odigrali prvo tekmo. Ob pomoči Fisha pa je kot prvi Slovenec odšel po znanje na tuje Matej Kogovšek, dva meseca je nabiral izkušnje v Washingtonu. Dragonsi so delovali do 2011., dve leti kasneje so ustanovili Lacrosse klub Olimpija, ki premore tudi žensko ekipo, v glavnem mestu deluje tudi Lacrosse klub Ljubljana.
Skupna zmaga Beograjčanom
Če se za svoj prostor pod slovenskim soncem še bori, pa smo le dobili državnega prvaka! Minulo soboto je na igrišču Nogometnega društva Črnuče, prvič nasploh v Sloveniji, potekalo državno prvenstvo v lacrossu za moške. Pomerili sta se ekipi Lacrosse kluba Ljubljana in Lacrosse kluba Olimpija. V napetem dvoboju, polnem preobratov, so naslov prvaka za leto 2021 z rezultatom 16:15 osvojili člani Olimpije. Dvoboj je odlično odprla ekipa Ljubljane in si v uvodnih minutah priigrala prednost treh golov. Prva tekma državnega prvenstva se je odvijala v okviru mednarodnega lacrosse turnirja Triglav King’s Cup, v organizaciji Lacrosse zveze Slovenija. Poleg dveh domačih ekip so na turnirju nastopale še ekipe Belgrade Zombies iz Srbije, Zagreb Bulldogs iz Hrvaške in Graz Gladiators iz Avstrije. Pokal triglavskega kralja so domov odnesli Beograjčani. Lacrosse klub Ljubljana je osvojil končno drugo mesto, medtem ko je Olimpija turnir sklenila na predzadnjem mestu.
Želijo si olimpijade
»Igrali smo po olimpijskem formatu, to je šest proti šestim,« nadaljuje Golo in poudari, da si lacrosse želi, kjer je že bil: v letih 1904 in 1908 je bil olimpijska panoga, potem trikrat predstavitveni šport. »Radi bi ga spet spravili na igre. V tem hipu po svetu deluje 70 nacionalnih zvez. Leta 2024 nas še ne bo poleg, precej bolj realno je, da bi nastopili 2028. na igrah Los Angelesu,« je optimističen Golob. Vizija slovenske lacrosse zveze je popeljati slovenske predstavnike na vsa večja mednarodna tekmovanja (evropska ter svetovna prvenstva in olimpijske igre) ter okrepiti število igralcev v mlajših kategorijah in pri ženskah.
Lacrosse je starodavna moštvena igra, ki so se je prvi lotili Indijanci v Severni Ameriki, z njo so reševali spore in blažili napetost. Olimpijski format ima po šest igralcev ali igralk na vsaki strani, cilj pa je doseči gol več od tekmeca. Gol je širok in visok 183 centimetrov. Vsak tekmovalec ima poleg zaščitne opreme obute kopačke, v rokah palico z mrežico, v gol pa poskuša spraviti gumijasto žogico, veliko kot teniška sestrična. S palico lahko tekmovalci žogico lovijo, brcajo, pokrijejo ali nosijo. Tekma traja 80 minut, razdeljena je na štiri četrtine. »V naši igri so elementi košarke, rokometa, hokeja, a smo še vedno zelo posebna igra,« še pristavi naš sogovornik. Moška igra vsebuje več kontakta, zato ne gre brez čelade, komolčnikov ter druge zaščite. Pri dekletih pa ne manjka ščitnik za zobe, priporočljiva so zaščitna očala.
S pomočjo babic in dedkov
Lakrosisti so ustanovili reprezentanco Slovenije, ki je leta 2016 nastopila na evropskem prvenstvu. Aktualni evropski prvaki so Angleži, njim za petami pa Izraelci in Finci. »Lani bi morali na EP na Poljsko, a je bilo zaradi covida-19 preloženo. Zdaj smo z mislimi in upi pri kvalifikacijah za svetovno prvenstvo; kvalifikacije bodo drugo leto, prvenstvo pa 2023.,« pove Golob. V vsaki ekipi so lahko tudi štirje igralci, ki nimajo potnega lista reprezentance, so pa z njo povezani prek prednikov. Tako je bilo tudi v primeru evropskega prvenstva 2016, ko je za Slovenijo igral Benjamin Viktor Utroša, Kanadčan, čigar babica je bila Slovenka. Tudi za kvalifikacije za SP se v naši vrsti spogledujejo s to idejo, da bi se nekako okrepili. V prvi vrsti pa bodo dali priložnost mladim, je jasen Aleš Golob, ki spomni, da kljub konkurenci drugih športov premorejo kar nekaj obetavne mladine, stare 16, 17 let.