Umaknjeni tajnik se je vrnil kot škof
Novomeško škofijo vodi dostojanstvenik, ki nikoli ni skrival, da ima tudi Cerkev križe in težave
Mirna Peč je našemu narodu dala mojstra diatonične harmonike Lojzeta
Slaka, pesnika Toneta Pavčka, motociklista Ludvika Stariča, imenovanega tudi Leteči Kranjec. Konec septembra pa je dobila še škofa. V farni cerkvi so posvetili domačina, 55-letnega Andreja Sajeta, ki je postal drugi novomeški škof, nasledil je Andreja Glavana, ki je odšel v pokoj.
Andrej Saje se je kot prvorojenec rodil 22. aprila 1966 v Novem mestu zakoncema Frančiški (rojeni
Ulčar) in Dragu Sajetu. Osnovno šolo je med letoma 1973 in 1981 obiskoval v Mirni Peči, Srednjo naravoslovno-matematično šolo pa v Novem mestu v obdobju 1981–1985. Po odsluženem vojaškem roku v Bitoli v Makedoniji je jeseni leta 1986 stopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in se vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1991 diplomiral iz bibličnih ved (Psalm 106) pri akademiku prof. dr. Jožetu Krašovcu, piše njegov biograf. »Od mladih nog ga poznam. Bili smo prijatelji z njegovo družino, v isti vasi Veliki Kal je živela moja sestrična, ki jo je Andrej tudi pokopal,« pove Valentin Levstik,
80-letnik iz fare Prečna. »Z župnijo Mirna Peč smo sosednja fara, zato smo še bolj veseli, da smo dobili takega škofa. Njegova oče in mama sta bila prava vernika, vsak dan pri maši. Andrej je bil pa krasen otrok. Nisem presenečen, da je škof,« navrže Levstik, čigar brat je bil tudi duhovnik, a so ga leta 1988 v župnišču Šmarje - Sap ubili mladeniči iz Zagreba.
Saje je na slovenski cerkveni sceni že pustil močan pečat. Ne le zavoljo izobrazbe, marca 2003 je doktoriral, ampak tudi zavoljo funkcije, predvsem pa dejanj in stališč, ki jih je zastopal v vlogi generalnega tajnika in tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference.
»O pedofiliji se med duhovniki govori premalo in na neustrezen način,« je dejal v enem izmed pogovorov za TV Slovenija. Ob tem je izpostavil, da je Cerkev v preteklosti svoj ugled reševala s tem, da je molčala in upala, da bodo zadeve potihnile. Leta 2013 se je končal njegov petletni mandat generalnega tajnika in tiskovnega predstavnika. Zakaj ni dobil novega, ni bilo nikoli pojasnjeno, zelo verjetno pa nekaterim v slovenski Cerkvi niso bila všeč načelna stališča mirnega in preudarnega moža z Dolenjske, ki je zadnjih sedem let svojega dela, življenja posvetil koroškim Slovencem. K njim se je umaknil. Na Koroškem povečal obisk
V gorski dolini na senčni strani Karavank je župnija Sele, kjer je še vedno okoli 90 odstotkov Slovencev. Sele in Obirsko sta edini župniji na Koroškem, kjer je slovenščina uradni jezik v cerkvi in občini. Ker tam župnik vodi več far, je potreboval pomoč. »Mi smo fara, ki je bila dlje brez duhovnika,« pove za Nedeljske novice diakon celovške škofije
Herman Kelich. »Iskali smo nekoga, ki je znal slovensko. Pisali smo ljubljanskemu nadškofu, naj pride na pomoč,« se spominja Kelich. »Nismo veliko vedeli o Andreju, a smo se malce pozanimali. Hitro smo se navadili drug na drugega in se res dobro ujeli. Andrej je bil vsestranski. Hodil je v hribe, kolesaril. Menim, da se je tu zelo dobro znašel, da mu je svet pri nas kar ustrezal,« nadaljuje sogovornik.
Na avstrijskem Koroškem je Saje deloval kot duhovni pomočnik. »Prihajal je ob petkih ali sobotah, potem pa maševal do nedelje. Včasih so ga domačini povabili na kosilo,« dodaja Kelich, ki obžaluje, da je moral oditi. »A saj veste: to je tako pri duhovnikih. Eden pride, drugi gre. Taka je praksa.«
Bil je tak človek, da ob njem nisi nikoli dobil občutka, da bi se moral pretvarjati, pa o Sajetu pravi novinar ORF Aleksander Mak. »Z njim si govoril brez dlake na jeziku. Njegove pridige so bile jedrnate. Maše smo verniki vedno zapuščali z nekim sporočilom,« Mak ne skriva navdušenja. Spomni se, da je Andrej prekolesaril vse okoliške hribe in gore, potem pa je znal po kaki turi priti mimo na kavo na teraso. Prepričan je, da se je zaradi Andrejevega pristopa povečal obisk v že tako dobro obiskani farni cerkvi, od koder je maševal Saje tudi med epidemijo, prenos pa so farani spremljali prek aplikacije zoom.
»Da odhaja, je bil za nas velik šok. Vem pa, da tudi za Andreja ni bilo enostavno. Imel sem priložnost govoriti z njim na to temo. Dejal je, da je tak očitno božji načrt. Če bi malce zemeljsko razmišljal, pa je priznal, da zelo stežka odhaja,« še pristavi Aleksander, vesel, da so prav z Andrejevo pomočjo že našli novega duhovnika.
Pri pridigi in maši je vedno nagovarjal vernike brez prisile.
Pandemija covida-19 je seveda s seboj prinesla tudi zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Vemo, da je bilo zaradi zaprtja večine družbenih dejavnosti v najbolj razvitih državah gospodarstvo v mnogih panogah pahnjeno na rob preživetja in da so se zdaj krivulje rasti obrnile navzgor, gre pravzaprav pripisati le obilnim finančnim injekcijam, ki so jih države vbrizgavale v gospodarstvo. A pandemija ni prizadela vseh – tisti, ki so imeli že pred tem veliko denarja, ga imajo zdaj, ko naj bi grožnja koronakrize počasi pojenjala, še več. To velja tako za lastnike velikih multinacionalk kot tudi za družine, v lasti katerih so nekatere najbolj znane blagovne znamke na svetu.
Agencija Bloomberg, ki je v lasti enega najbogatejših ljudi na svetu, nekdanjega newyorškega župana Mika Bloomberga, je v teh dneh sestavila seznam 25 najbogatejših družin na svetu, ki so med pandemijo svoje bogastvo še povečale – za kar 312 milijard dolarjev (približno 270 milijard evrov) ali za 22 odstotkov od lanskega avgusta do danes.
Milijarde Waltonovih
Če pogledamo najbogatejše, Waltonove iz ameriške zvezne države Arkansas. Premoženje lastnikov največje trgovske verige na svetu Walmart se je samo lani zaradi naraščanja vrednosti delnic podjetja na newyorški borzi povečalo za 23 milijard dolarjev. Če k tej vsoti dodamo še dve milijardi dolarjev, ki so jih dobili kot največji lastniki Walmarta iz naslova dobička podjetja, gre za 25 milijard dolarjev letnega zaslužka.
Walmart je največja trgovska mreža na svetu z več kot 10.500 trgovinami, njihov letni prihodek je lani znašal 559 milijard dolarjev, družina Walton oziroma dva brata Rob in Jim in njuna sestra Alice so lastniki 48 odstotkov delnic podjetja, kar prestavlja tudi glavni vir njihovega bogastva, ki ga pri Bloombergu ocenjujejo na 238,2 milijarde dolarjev. Walmart je ustanovil Sam Walton, ko je leta 1948 kupil prvo trgovino in sčasoma je zgradil največji trgovski imperij na svetu. Po njegovi smrti leta 1992 je na čelu podjetja sin Rob.
Čokoladni imperij
Druga družina na lestvici najbogatejših je družina Mars. Franklin Mars je družinski posel začel že leta 1902, ko je pri 19 letih začel prodajati bombone iz melise, kmalu zatem je iznašel čokoladno ploščico, ki jo še danes poznamo pod imenom Milky Way. Z njo je postavil trdne temelje podjetju, a vzpon se je začel, ko je posel po očetu prevzel sin Forrest Mars in poslal na trg barvne čokoladne bombončke M&M ter čokoladne ploščice Snickers in Mars. Vrednost družinskega premoženja je ocenjena na 141 milijarde dolarjev, skoraj polovica tega premoženja pa prihaja od prodaje hrane za domače ljubljenčke, saj so v njihovi lasti znamke hrane za pse in mačke Pedigree, Cesar in Royal Canin. Samo lani je prihodek od prodaje tovrstne hrane znašal skoraj 40 milijard dolarjev.
Tretji na Bloombergovi lestvici najbogatejših družin so Kochovi. Ustanovitelj družinskega imperija, ki je v zadnjih desetletjih znan tudi po tem, da zelo velikodušno financira konservativne republikanske politike, je bil Fred Koch, ki je že v 20. letih prejšnjega stoletja s sošolcem z znane univerze MIT v Bostonu iznašel nov, učinkovitejši način rafiniranja surove nafte. Toda uveljavljene rafinerije nafte v ZDA so dosegle, da sta se morala s svojo tehnologijo umakniti iz Amerike, zato sta med letoma 1929 in 1932 delovala v Sovjetski zvezi in tam ustanovila 15 rafinerij, ki so predelovale nafto po njuni metodi. Pravi posel je Fred Koch začel leta 1940, ko je bil soustanovitelj naftne družbe Wood River. Ko je leta 1967 umrl, so ga prevzeli štirje njegovi sinovi, Frederick, Charles, David in William. A prerivanje med brati, kdo bo prevzel nadzor nad podjetjem, je pripeljalo do tega, da sta se Frederick in William umaknila, zapustila družinsko podjetje in posle prepustila bratoma Charlesu in Davidu. Vlagala sta v različne veje industrije, tako da je vrednost podjetja Koch Industries ocenjena na 124,4 milijarde dolarjev.
Luksuzna moda
Naslednja na lestvica je francoska družina Hermès. Podjetje z istim imenom je že leta 1837 ustanovil Thierry Hermès in vse do danes je ostalo v bolj ali manj družinski lasti. Dva člana družine Axel Dumas in Pierre Alexis Dumas sta člana vodstva podjetja, Axel je trenutno glavni direktor podjetja, ki je znano po luksuznih damskih usnjenih torbicah, urah, luksuznem pohištvu, modnih dodatkih, parfumih in oblačilih. Njegovo vrednost ocenjujejo na 111,6 milijarde dolarjev.
Na peto mesto so uvrstili kar kraljevo družino Al Saud, ki že več kot sto leta vlada Savdski Arabiji. Njeno bogastvo je neznanka, saj je v širši družini Al Saud okrog 15.000 članov. Newyorška agencija Bloomberg je bogastvo ocenila na 100 milijard dolarjev, in sicer na podlagi zneskov, ki jih je članom družine v zadnjih 50 letih izplačevala glavna kraljeva pisarna, tako imenovani Kraljevi divan. Je pa dejansko bogastvo članov družine bistveno večje, saj v ta znesek niso vključena plačila, ki jih dobivajo od številnih vlaganj v posle po vsem svetu. Najbrž pa ni treba poudarjati, da njihovo bogastvo temelji na nafti.
Indijski magnati
Družina Ambiani, lastnica industrijskega konglomerata Reliance
Industries, ima sedež v indijskem velemestu Mumbaj. Industrijski imperij, v katerega spada tudi največja rafinerija nafte na svetu, je leta 1957 ustanovil Dirubaj Ambani, vrednost premoženja družine Ambani pa je ocenjena na 93,7 milijarde dolarjev. Poleg trgovanja in predelave nafte se v Reliance Industries ukvarjajo tudi s prodajo zemeljskega plina, trgovino, telekomunikacijami, v lasti ima nekaj podjetij za razvoj programske računalniške opreme, medijev in tekstilnih tovarn.
Na sedmo mesto so uvrstili družino Wertheimer, ki ima v lasti modno hišo družbo Chanel. Brata Alain in Gerard Wertheimer, ki sta zdaj na čelu podjetja, sta lahko zadovoljna, ker je njun dedek Peirre Wertheimer v 20. letih prejšnjega stoletja financiral in sklenil pogodbo z znamenito modno oblikovalko Gabrielle Coco Chanel za prodajo njenega znamenitega parfuma Chanel No. 5. Čeprav sta se Coco Chanel in Pierre Wertheimer pozneje sprla, je po drugi svetovni vojni modna znamka Chanel pristala v rokah sedanjih lastnikov. Seveda je prodaja parfuma le delček modnega imperija. Njihovo bogastvo so ocenili na 61,8 milijarde dolarjev.
Za njimi so z 61,2 milijarde dolarjev vrednim premoženjem na vrsti Johnsonovi, lastniki borzno-investicijske hiše Fidelity Investments. Zdaj ji predseduje Abigail Johnson, vnukinja Edwarda C. Johnsona II., odvetnika iz Bostona, ki je leta 1946 ustanovil podjetje Fidelity Managament and Research Company. Na devetem mestu je družina Thomson, lastnica znamenite novinarske agencije Reuters. Podjetje je v začetku 30. let prejšnjega stoletja ustanovil Roy Thomson, ko je v Ontariu v Kanadi kupil radijsko postajo, nato pa je posle širil z kupovanjem časopisov. Sčasoma je postal največji medijski mogotec v Kanadi. Z nakupom britanske novinarske agencije Reuters je podjetje Thomson Reuters postala ena vodilnih medijskih hiš na svetu. Družina Thomson je še vedno lastnica dveh tretjin delnic podjetja in njihovo bogastvo ocenjujejo na 61 milijard dolarjev. Na deseto mesto pa se je z 59,2 milijarde dolarjev vrednim premoženjem uvrstila družina Boehringer von Baumbach, lastnica nemške farmacevtske družbe Boehringer Ingelheim, ki jo je leta 1885 ustanovil Albert Boehringer.