Od kod izhaja želja po enem partnerju?
Prejšnji teden smo pisali o monogamiji in različnih načinih partnerske povezanosti, ki morda malce štrlijo iz povprečja. Kaj pa je boljše za odnose, za družbo, za otroke?
Monogamija sama po sebi ni boljša od nemonogamije, enako pa ne velja obratno. Za nekatere odnose je prava izbira, za druge ne. Prav tako ni enoznačnega odgovora za eno osebo. Nekdo si ne more predstavljati nemonogamnega odnosa z eno osebo, kdo drug pa bi se v to podal brez težav.
Kaj izbrati
Nekateri domnevajo, da so nemonogamni odnosi sami po sebi manj predani ali manj varni, v resnici pa so nekatere raziskave pokazale, da so ljudje v soglasno nemonogamnih odnosih dejansko bolj predani svojim dolgoročnim odnosom. Predanost in zavezanost sta besedi, ki ju mnogi enačijo z ekskluzivnim odnosom, v katerem ni prostora za več kot dve osebi. A če pogledate svoje življenje, imate v njem najbrž več zavezanosti, več vezi in več rečem (in ljudem) ste predani. Zavezanost in zveza namreč ne pomenita le enotne povezave. Vsi imamo več zavez, pa naj gre za naše delo, družino, prijatelje, hišne ljubljenčke ali plačevanje računov. Zavežemo se nečemu, pri čemer se zavestno odločimo za izgradnjo odnosa s to osebo ali področjem v svojem življenju. Ekskluzivnost po drugi plati pomeni, da smo se odločili za odnos samo s to osebo ali področjem. Partnerju ste lahko predani, tudi če z njim ali zanj niste edini ali izključujoči, saj se vsak dan znova, ko se zbudite, odločite negovati svoj odnos z njim.
Ekskluzivnost v resnici ni predpogoj za z(a)vezo. Sami veste, da v vašem življenju igrajo pomembno vlogo številni ljudje, tudi prijatelji, kolegi in družinski člani. Če nas tudi drugi odnosi bolj izpolnjujejo in nam zagotavljajo podporo, smo v partnerstvu trdnejši in srečnejši. Številni strokovnjaki menijo, da to lahko velja tudi v primeru nemonogamnih romantičnih ali spolnih razmerij. Ljudje smo zapleteni in večdimenzionalni, in to vedno odražajo naši odnosi. Vsak človek potrebuje ljubezen, a obstajajo različni načini, kako jo sprejemamo v svoje življenje.
Je monogamija boljša za družbo?
Obstajajo nasprotujoče si raziskave o tem, ali je imela monogamija večinoma pozitivne ali negativne učinke na družbe, v katerih prevladuje. Nekateri pogosti argumenti o koristih monogamije vključujejo, da spodbuja enakost spolov (v primerjavi s poligamnimi družbami, ki so običajno dovoljevale, da se moški poročijo z več ženskami, ne pa obratno) in da ustvarja stabilnejše okolje za otroke. Toda mnogi strokovnjaki postavljajo te teorije pod vprašaj. Eden od razlogov je tudi ta, da ima monogamna poroka precej patriarhalno zgodovino. Ko se denimo v družino rodi deklica, sprejme priimek očeta kot znak, kateremu gospodinjstvu pripada oziroma si jo lasti. Ko jo oče popelje po cerkveni ladji do oltarja, to simbolizira prenos 'lastnine' na bodočega moža, kar se še bolj okrepi s tem, ko nevesta sprejme njegov priimek (četudi je v novi dobi priljubljeno možev priimek 'le' dodajati, je veliko več žensk, ki to storijo, kot moških). To seveda še ne pomeni, da so vse poroke patriarhalne ali da so monogamni odnosi že sami po sebi zatiralski, kljub temu pa ne smemo spregledati dejstva, da je bila poroka v preteklosti učinkovito orodje za sistemsko ohranjanje moške prevlade nad ženskami. Seveda danes mnogi vstopajo v monogamne odnose, ki so bolj egalitarni, a ima kljub temu tradicionalna delitev dela v heteroseksualnih odnosih še vedno velike posledice za gospodarske perspektive žensk.
Vzgoja otrok
Prav tako monogamija ni nujno edini ali celo najlažji kontekst za vzgojo otroka. Skrb za družino namreč zahteva veliko dela in denarja. Zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, izobraževanja in stanovanj se mnogi milenijci soočajo z resničnostjo, da gospodinjstvo z dvema dohodkoma ni dovolj za vzdrževanje zdrave družine. To pomeni, da morata oče in mama delati in zaslužiti dovolj za plačilo dnevnega varstva, saj oba večino svojega časa preživita v službi. Pri nemonogamni družinski dinamiki je zanimivo, da imajo otroci dostop do več starševskih likov ali zaupanja vrednih skrbnikov, ki lahko skrbijo zanje.
To pa spet ne pomeni, da je nemonogamija sama po sebi boljša za družbo ali družine kot monogamija.
Ne smemo spregledati dejstva, da je bila monogamna poroka v preteklosti učinkovito orodje za sistemsko ohranjanje moške prevlade nad ženskami.
Verjetno niti eno ni boljše ali slabše od drugega. Družba najbolj uspeva, ko ljudje v njej živijo najbolj pristna življenja, pa naj bodo monogamna ali nemonogamna, in najboljši način, da začnete odgovarjati na vprašanje, ali si želite monogamnega ali nemonogamnega odnosa, je, da proučite, kakšne so vaše želje v odnosih in od kod izhajajo. Smo družabna bitja in večina naših idej je vtisnjena iz kultur, družin in odnosov, s katerimi smo odraščali. Zapleten del monogamije je, da živimo v zelo heteronormativni monogamni kulturi, kjer vsaka ljubezenska pesem in vsak film pošljeta sporočilo, da imamo vsi eno samo pravo ljubezen. To pomeni, da se boste morali res poglobiti, da boste razumeli svoje pristne želje, ločene od tistega, kar je od vas pričakovano.