Začetek konca alpske kombinacije?
Naslednji teden se začenja sezona v alpskem smučanju. Letos v koledarju ni tekem kombinacije, na sporedu bo le na olimpijskih igrah.
Štefan Hadalin je pred dvema letoma na prizorišču 45. svetovnega prvenstva v Åreju na Švedskem osvojil srebro v kombinaciji. Na letošnjem svetovnem prvenstvu sta se naslova veselila Američanka Mikaela Shiffrin in Avstrijec Marco Schwarz, ki pa bi lahko ostala zapisana kot zadnja svetovna prvaka v tej panogi alpskega smučanja. Vsaj tako je soditi po pogledu na koledar svetovnega pokala, ki se začne 23. oktobra v avstrijskem Söldnu. Kombinacije letos ni na sporedu! Šef moških dirk svetovnega pokala Markus Waldner je dejal, da so si prizadevali uvrstiti takšno ali drugačno kombinacijo v koledar, a pri tem niso bili uspešni. »Preverili smo vse možnosti za letošnji koledar – zaradi tehničnih ali finančnih razlogov ni bilo mogoče najti rešitve,« je za avstrijsko televizijo ÖRF povedal Waldner. V novi sezoni bodo kombinatorci tekmovali le za olimpijske kolajne v Pekingu. Kako naprej, ne ve nihče.
Kombinacija ima bogato zgodovino. Britanec Gordon Neil Spencer je leta 1931 postal uvodni zmagovalec slovite kombinacije pod Petelinjim grebenom v Kitzbühelu. Leto pozneje, 1932., je bila kombinacija že na sporedu svetovnega prvenstva, ki ga je gostila italijanska Cortina d´Ampezzo, zlati kolajni sta šli v Švico, v moški konkurenci je slavil Otto Furrer, pri ženskah njegova rojakinja Rösli Streiff. Kombinacija je bila tudi edina disciplina alpskega smučanja na olimpijskih igrah leta 1936, ko so se alpinci sploh prvič borili za olimpijska odličja, tedaj slavila sta Christl Cranz in Franz Pfnür iz Nemčije. S pojavom veleslaloma je v 50. letih prejšnjega stoletja kombinacija kot samostojna panoga izginila z velikih tekmovanj, vrnila pa se je leta 1982 na svetovno prvenstvo in leta 1988 še na olimpijske igre. Leta 2005 so uvedli t. i. superkombinacijo, ko so namesto tekme v smuku in dveh tekov slaloma vse opravili v enem dnevu: tako superveleslalom kot eno vožnjo slaloma. Disciplino so prilagajali zdaj enim, zdaj drugim, enkrat specialistom za hitre, drugič za tehnične panoge.
Morala bi ostati
»Alpska kombinacija bi se morala obdržati. Kombinacijske tekme so bile vedno posebna panoga,« meni dober poznavalec razmer v svetovnem pokalu Tone Vogrinec, nekdanji vodja naše alpske smučarije. »Za primerjavo vam dam nordijske panoge. Tam imamo skakalce in tekače, potem pa še tretjo vejo, to so kombinatorci. Zmagujejo praviloma taki, ki niso niti najboljši skakalci niti najboljši tekači, ampak taki, ki se trudijo obvladati obe panogi. Tudi zato imamo tretjo panogo, tekmovalci dopoldne vadijo skoke, popoldne tek. Tako bi morali narediti tudi v alpski kombinaciji: da bi smučarji dopoldne trenirali smuk, popoldne slalom. Da bi bili potem konkurenčni,« Vogrinec potegne paralelo z nordijci in izpostavi težavo, ki jo ima alpska kombinacija. No, težava ni ena, jih je več.
»V kombinaciji je bilo doslej tako, da so imeli slalomisti veliko prednosti pred smukači, ki niso trenirali slaloma. Dejansko bi morali narediti tako kombinacijo, da ne bi bil nihče v prednosti. Kako to narediti? Povečati nagradni sklad, tekme kombinacije pa organizirati tedaj, ko so tekme slaloma ali smuka. Dejansko ne bi mogli tekmovati specialisti ene ali druge panoge, za nameček pa bi dobili tekmovalce, ki bi se specializirali za kombinacijo,« predlaga Vogrinec. »Problem je tudi to, da je koledar svetovnega pokala poln, to pa se zgodi zato, ker svetovni pokal ne gre po vsej zemeljski obli. Če bi šel, bi bilo dovolj terminov v enem koledarskem letu. Smuča se v Aziji, smuča se v Južni Ameriki. Kitajska je dobila olimpijske igre, a če ne bo tekem, bodo dan po tem pozabili na alpsko smučanje. Dejansko bi morala biti karavana alpskega smučanja kot npr. svetovno prvenstvo formule 1,« je prepričan.
»Kombinacija, se pravi klasični smuk in dva teka slaloma, je bila zanimiva tako za zmagovalce skupnega seštevka svetovnega pokala kot za manj znane smučarje iz ozadja. Tako so najboljši dopolnili zbirko točk, tako imenovani eksoti pa so prismučali celo do točk svetovnega pokala. Mislim, da je bilo enkrat v Kitzbühelu samo 17 uvrščenih,« razmišlja priznani smučarski trener Rasto Ažnoh. Prepričan je, da bi morala kombinacija ostati tako v svetovnem in evropskem pokalu kot na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. V bran disciplini z bogato zgodovino je stopil tudi nekdanji as kombinacije Ivica Kostelić, ki je osvojil tri male kristalne globuse. Izjemno uspešna kombinatorka je bila seveda tudi naša Tina Maze: na SP je osvojila zlato v kombinaciji leta 2015 v Vailu ter dve srebrni kolajni v superkombinaciji (Garmisch-Partenkirchen 2011 in Schladming 2013), poleg tega je bila skupna zmagovalka kombinacije v svetovnem pokalu v sezoni 2012/13 in kar trikrat druga. Alenka Dovžan je na olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju v kombinaciji osvojila bronasto kolajno.
Kombinacija je bila edina disciplina alpskega smučanja na olimpijskih igrah leta 1936, ko so se alpinci sploh prvič borili za olimpijska odličja.