V še večji stiski zaradi pandemije
Covid-19 je zaradi možne povzročitve nevroloških okvar še nevarnejši za posameznike z demenco
Demenca vpliva na višje živčne funkcije, kot so spomin, govor, načrtovanje, orientacija, presoja, čustvovanje.
Nad 65. letom jo ima že vsak peti človek, nad 80. pa vsak tretji.
Več kot 55 milijonov ljudi po svetu živi z demenco, kroničnim napredujočim sindromom, ki posameznika oropa spomina, kognitivnih funkcij, neodvisnosti in dostojanstva. Kot ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija, bo zaradi staranja prebivalstva do leta 2030 obolelih kar 78 milijonov, do leta 2050 pa celo 139; pri tem pa je zelo strašljiv podatek, da se kar deset odstotkov vseh primerov demence začne pred 65. letom starosti.
Odvisni od tuje pomoči
Da demenca ni normalen del staranja, znanost že dolgo ve, a je še ne zna učinkovito in zanesljivo preprečiti. Vsekakor pa se možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo povečuje: nad 65. letom jo ima že vsak peti človek, nad 80. pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32.000 oseb, pri tem pa ne gre pozabiti, da so zaradi napredovanja bolezni vedno bolj odvisne od drugih in sčasoma potrebujejo 24-urno pomoč. Zato je eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe, pandemija pa je bolnike pahnila v še globljo stisko. »Demenca vpliva na višje živčne funkcije, kot so spomin, govor, načrtovanje, orientacija, presoja, čustvovanje,« pojasnjuje doc. dr. Milica G. Kramberger, dr. med., spec. nevrologije, iz Centra za kognitivne motnje Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. »Opisane težave so napredujoče in tolikšne, da vplivajo na posameznikovo funkcioniranje v dnevu. Zaradi njih oseba postane odvisna od tuje pomoči. Najpogostejša bolezen, ki vodi v sindrom demence, je alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja približno 65 odstotkov vseh oblik demence, preostala stanja, ki vodijo v demenco, pa so t. i. demenca z lewyjevimi telesci, žilna demenca, mešana demenca, frontotemporalna demenca. Gre za različne bolezni, ki se razlikujejo po bolezenskem procesu, poteku in načinih, kako jih zdravimo. Okoli 15 odstotkov sindromov demence je vsaj delno reverzibilnih, kar pomeni, da jih lahko relativno ugodno in uspešno zdravimo.« Alzheimerjeva bolezen se najpogosteje kaže z motnjami spomina za nedavne dogodke in motnjo orientacije. Posameznik težko prikliče v spomin nedavne dogodke, posamezna imena, večkrat ponavlja določeno vsebino in vprašanja. »Kadar se tovrstne težave razvijejo na novo, se pojavljajo večkrat v tednu ali celo v dnevu in niso povezane z nedavnim čustvenim stresom, kot je na primer izguba ljubljene osebe, je treba obiskati zdravnika in razjasniti najverjetnejši vzrok teh težav. Kadar je bolezen že toliko napredovala, da oseba zanika težave oziroma jih pri sebi ne prepozna, gre verjetno že za zmerno napredovalo fazo bolezni, in takrat bolnik pogosto ne prepozna smisla v tem, da bi obiskal zdravnika. V zgodnejših fazah, ko so težave le blage stopnje in se morda pojavljajo le občasno, pa gre za zavedanje lastnega stanja, ki ga seveda lahko spremljajo tudi nelagodje, tesnoba, strah, tudi zanikanje. V zgodnejših fazah se posamezniki, ki so o demenci ozaveščeni, in tisti, ki imajo tudi pozorne svojce, vse pogosteje oglasijo v ambulanti za motnje spomina. Med njimi gre tudi za take, ki so predvsem zaskrbljeni ali pa imajo predvsem čustvene težave,« pojasnjuje doc. dr. Krambergerjeva.
Bolezenske spremembe v možganih
Za alzheimerjevo bolezen so značilne bolezenske spremembe v možganih, gre za nastajanje in kopičenje bolezenskih oblik beljakovin, ki kvarno vplivajo na delovanje možganov in vodijo v postopno
propadanje možganskih celic ter napredujoče pešanje možganskih funkcij: »Natančnega vzroka za tak bolezenski proces ne poznamo, verjetno pa gre za sočasno vplivanje različnih dejavnikov, ki vodijo v izražanje bolezni. Dejavniki tveganja za alzheimerjevo demenco so sicer ženski spol, poškodbe glave, telesna neaktivnost, čezmerna prehranjenost, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, okvara sluha, okvara vida ...«
Kot rečeno, so potek, obravnava in napredovanje bolezni odvisni od tipa demence, bolnikove starosti, pridruženih bolezni in njegovih življenjskih okoliščin, torej, ali živi sam ali ima ob sebi najbližje. »Bližina svojcev, njihova pomoč bolniku, družba, skrb za redno prehrano, redno uživanje predpisanih zdravil in socialne razmere vplivajo na napredovanje bolezni. Alzheimerjeva bolezen neusmiljeno vodi v postopno popolno odvisnost od tuje pomoči v vseh, tudi najosnovnejših funkcijah. Ob tem višje živčne funkcije postopoma ugašajo, bolniki zgubi spomin in svoje miselne sposobnosti, ki ga določajo kot posameznika. Ob napredovanju bolezni je breme za svojce vedno večje, gre za izjemno težko soočanje z boleznijo najbližjega, kar je tudi čustveno zelo naporno,« še sklene
sogovornica.