Deseterica
Vsak narod ima svoje junake, velikane, v vsakem mestu živijo pomembni meščani in v vsaki vasi živi kak pomemben vaščan. Tudi na Stari Vrhniki ni bilo nič drugače, v mali vasi je bilo kar 10 pomembnih ljudi, ki so ji s svojim delom in življenjem vtisnili neizbrisen pečat. Projekt predstavitve mojstrov Stare Vrhnike sta vodili članici domačega kulturnega društva Joži Krvina in Ema Goričan, ki sta že 20 let članici KD Stara Vrhnika, obe ljubiteljici fotografije in oblačilne dediščine. Aktivno sta vključeni v vse prireditve kulturnega društva, pogosto sodelujeta tudi na prireditvah v občini in prek njenih meja. Joži Krvina je idejna vodja projekta, ljubiteljska fotografinja, urednica kronike in spletne strani KD in KS Stara Vrhnika, podpredsednica sveta KS in informatorka vasi. Ema Goričan je že 26 let raziskovalka rodoslovja in 400-letne zgodovine vasi Stara Vrhnika, dolgoletna ljubiteljska zbirateljica oblačilne, stavbne, kulturne in etnološke dediščine. V veliko pomoč so jima bili informatorji – sorodniki in vaščani Stare Vrhnike, ki so jima omogočili dostop do fotografskih arhivov družin mojstrov.
Akademski slikar Floris Oblák - Tagričn se je rodil 6. marca 1924 Pavlu Oblaku in Frančiški Nagode - Tagrični. Imel je brata Pavla in Janeza ter sestri Ano Marijo in Božo. Akademski slikar in grafik, Prešernov nagrajenec, je s svojim bogatim opusom zaznamoval slovenski likovni prostor. Leta 2004 je Občini Vrhnika podaril 50 svojih slik v stalno zbirko, dve deli pa Kulturnemu društvu Stara Vrhnika. Kulturnike s Stare Vrhnike je povezal portret Tagrične mame, njegove tete Mici, kot ji je sam rekel, ki jo je naslikal na Stari Vrhniki.
Za vlak pohištva
Mojster oblaganja z lesom Franc Potrebuješ - Aloščnkov se je rodil 21. februarja 1928 na Stari Vrhniki. Osnovno in obrtno šolo je z odličnimi ocenami končal na Vrhniki in nasledil očetovo obrt. Strokovno se je izpopolnjeval z obiskovanjem muzejev in s študijo katalogov stilnega pohištva. Leta 1954 je naredil mojstrski izpit in prvi v Sloveniji dobil naziv mojstra oblaganja z lesom ali lesnih intarzij. Poleg rojstne hiše si je zgradil novo hišo z delavnico. Svoje delo je posvetil novemu stilnemu pohištvu in prenovi starega. Popravljal je pohištvo za ljubljanski trgovini Antika in Zvon ter izdeloval razne predmete za trgovino Dom v Ljubljani. Zanj so se zanimali domačini in tujci, mnogi so pri selitvi v tujino s seboj odpeljali tudi njegovo pohištvo. Njegova posebnost so bile intarzije s črnimi vgrajenimi vzorci, za katere je uporabil dvatisočletni hrast, ki ga je izkopal v Podlipščici in na Barju. Njegovo najljubše opravilo je bilo izdelovanje baročnih omaric, tabernakljev in vitrin. V letih 1983 in 1985 je dobil priznanje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, leta 1985 pa še priznanje Obrtne zbornice Vrhnika. Izdelal je za cel vlak pohištva. Umrl je leta 1997.
Oče jelenovega hlebca Franc Nagode - Španov se je kot drugi otrok rodil 5. septembra 1929 kmetu Frančišku Nagodetu in Tereziji, rojeni Lenarčič. Zaposlil se je kot fizični delavec v vrhniškem mlinu, pozneje pa je z delom in vztrajnostjo naredil uspešno kariero v Žitu Vrhnika. Kot rečeno je izumitelj recepta jelenovega hlebca, ki je pionir ročno izdelanega kruha. Leta 1992, ko so ga prvič zamesili v pekarni Jelen v Kranju, je v hipu postal uspešnica in je še danes med najbolje prodajanimi vrstami
STAROVRHNIŠKI MOJSTRI
kruha v Sloveniji. Gospodarska zbornica Slovenije je jelenov hlebec nagradila z več kot 20 zlatimi odličji za najvišjo kakovost. Franc Nagode je umrl leta 2010.
Mojster oblikovanja male plastike Janez Grom se je rodil 12. decembra 1937. Od leta 1975 se je ukvarjal z umetniškim oblikovanjem male plastike. Iz preprostega geometrijskega telesa kocke je v različnih materialih izrezoval in iskal prostorske rešitve. Svoje mojstrsko obvladovanje stroja z ročnim upravljanjem in poznavanjem materiala je vseskozi dopolnjeval z estetskim navdihom, ki se je realiziral v vedno novih oblikah. Marsikateri njegov eksponat je uganka tudi za strokovnjake. Svoje mojstrovine je razstavljal po različnih krajih Slovenije, leta 2008 tudi v domačem. Janezovo delo, izdelovanje kock, je bilo po njegovi smrti vpisano v Register Avtorske agencije za Slovenijo. Umrl je leta 2009.
Cerkveni slikar Simon Ogrin - Andrejčkovcov se je rodil 6. oktobra 1851. Že v otroških letih se je navduševal nad pozlačenimi kipci v domači cerkvi in cerkvenimi poslikavami. Končal je beneško in dunajsko akademijo. Bil je eden izmed kranjskih slikarjev, ki so nadaljevali pozno nazarensko smer v cerkveni umetnosti s figuralno-ornamentalnimi freskami. Njegova dela najdemo po vsej Sloveniji in na Hrvaškem. Obsegajo veliko število poslikanih prezbiterijev, slike na cerkvene zidove, križeve pote, božje grobove, bandere in vaške kapelice. Na Stari Vrhniki je leta 1890 poslikal cerkveno bandero. Na njej je upodobil sv. Lenarta, zavetnika jetnikov, na drugi strani pa sv. Nikolaja, zavetnika čolnarjev. Slikarjeva dela je na Vrhniki mogoče videti v Župnijski cerkvi sv. Pavla, v cerkvi sv. Trojice in v Kotnikovi kapelici na Mirkah. Umrl je leta 1930.
Cenil ga je Plečnik
Stavbenik in podjetnik Ivan Ogrin - Srnelov se je rodil 28. aprila 1875. V otroški igri je izgubil oko. Končal je zidarsko šolo. Pri 20 letih je odšel v Brazilijo in ustanovil uspešno gradbeno podjetje. Tam se je poročil z Marijo Levar iz Cerknice. Rodil se jima je sin Otmar, nato se je z družino vrnil domov na Staro Vrhniko. Z ženo sta imela osem otrok. Uspešno je opravil stavbeniški izpit. Leta 1904 je nadzoroval gradnjo šole na Vrhniki, nato se je preselil v Ljubljano. Zaslovel je kot dober gradbenik; njegovo delo je zaradi kakovosti gradnje in materialov cenil arhitekt Jože Plečnik. Samostojno je projektiral, gradil hiše, šole v Blatni Brezovici, Mostah in Šentvidu pri Ljubljani ter prenovil cerkve v Hrovači pri Ribnici in Mirni Peči. Po načrtih Plečnika je gradil Miklošičevo palačo, stavbo nekdanje Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, po načrtih arhitekta Ivana Vurnika pa Zadružno gospodarsko banko. Gradil je tudi mostove in vodovode, poleg tega je gradil in bil tudi nadzornik pri gradnji Trgovske zbornice Slovenije, kjer je danes Ustavno sodišče Republike Slovenije. Poučeval je na obrtni šoli in srednji tehniški šoli, predaval, izdajal list Jugoslovanski obrtnik. Zapustil je veliko arhitekturno stavbno dediščino. Po vojni so mu nacionalizirali vse imetje, ostal mu je le del hiše. To je poslabšalo njegovo zdravje. Umrl je leta 1946.
Veterinarski podpolkovnik Ivan Grom - Alojevcev se je rodil 4. maja 1878 na Stari Vrhniki. Kot prvorojenec se je odpovedal kmetovanju v korist bratu Tomažu in se načrtno izobrazil za živinozdravnika. Delati je začel kot kovaški vajenec v Idriji in končal podkovsko šolo v Ljubljani. Vojaški rok je služil v konjeniški enoti 5. dragonskega polka v Mariboru. Poslali so ga na Dunaj v vojaško šolo za veterinarske pomočnike. V Jugoslaviji je deloval kot veterinar. Ukvarjal se je z raziskavami bolezni konj in fotografijo. Pripravljal je zdravila in mazila za konje in izsledke objavljal v Veterinarskem vestniku. Med prvo svetovno vojno je služboval na vzhodu v Galiciji, nato na italijanski fronti v bolnišnici za konje. Napredoval je do čina veterinarskega kapetana, majorski izpit je opravil leta 1923. Leta 1917 se je v Zagrebu poročil z Nado Vrkljan, s katero je imel dva otroka. Zaposlil se je v vojski Kraljevine Jugoslavije. Leta 1930 se je kot vojak upokojil. Kot vdovec se je leta 1930 poročil z domačinko Terezijo Homovc - Lukovcovo. Preselila sta se na Vrhniko in imela še dva otroka. Opravljal je delo občinskega živinozdravnika ter oglednika klavne živine. Ponovno se je upokojil leta 1945. Usodnega dne 5. aprila 1957 ju je z ženo na poti iz kina podrl avto. Ivan nesreče ni preživel.
Ob predstavitvi znamenitih starovrhniških krajanov so opozorili še na avtorja in mojstra vrhniških pirhov Franca Groma - Primčkovega, veliko dobrotnico Jerico Novak - Komarjevo ter veleposestnika, trgovca in dobrotnika Ivana
( Johannesa) Ogrina - Kobalovega.