Pohorci nočejo vetrnih elektrarn
Do leta 2030 naj bi jih na Pohorju, v bližini znanih smučišč, postavili 56. Nasprotniki sporočajo: Tace stran od Pohorja.
Po streznitvi od (ruskega) plina se je Evropska unija odločila, da se obrne proti obnovljivim virom energije: »Na globalni ravni se kažejo zelo jasne usmeritve v smeri izkoriščanja vetrne in sončne energije, saj gre za okoljsko najmanj sporna vira energije,« so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zapisali julija, ko so sprejeli zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE). Med predstavljenimi smernicami pa sodržavljanke in sodržavljane s Pohorja zbode naslednja poved: »Dovoljuje se tudi postavitev vetrnih elektrarn na gozdovih, ki niso varovalni.«
Pohorje je prostrano, marsikomu sta znani smučišči Trije Kralji ter Areh. V bližini teh naj bi v prihodnosti zraslo najmanj 56 vetrnih elektrarn (VE) po sedanjih načrtih podjetja Energija na veter: »S pridobitvijo gradbenega dovoljenja v 2023. je mogoča časovnica fazne postavitve: do 2026. priključitev 14 VE, do 2028. priključitev 25 VE, do 2030. pa priključitev 17 VE,« pojasnjuje Jana Habjan, predstavnica investitorja Energije na veter. Postopek za pridobitev gradbenih dovoljenj je v teku na ministrstvu za naravne vire in prostor: »Zdaj smo na točki, ki je zelo pomembna in predstavlja sprejetje projekta s strani krajanov in politike, kar pomeni velik izziv, a smo pripravljeni na dialog ter iskanje dodatnih konsenzov,« je dejala Habjanova. Lokacija naj bi bila vetrno ugodna, a marsikoga moti, da bi med pohorskimi smrekami štrlele do šestkrat višje VE.
Pojdite domov
To je razumljivo glede na odzive in dejavnosti nekaterih blizu živečih: predsednik bližnje Krajevne skupnosti Tinje Maksimiljan
Tramšek je pesimističen: »To gre skozi gor do Lovrenca. V to celo transverzalo, ki naj bi bila greben Pohorja, naj bi bilo umeščenih sto vetrnih elektrarn. Kakor bo ena stala, jih bodo nažgali noter.« Proti projektu so tudi v občini Slovenska Bistrica; tamkajšnji občinski svet je že pozval ministrstvo za naravne vire in prostor kot upravni organ, da ustavi integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo VE na območju Treh Kraljev in Areha.
Proti postavitvi so ustanovili tudi civilno iniciativo Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, ki aktivno deluje prek družbenih omrežij pa tudi v resničnem življenju. Ko je investitor Energija na veter prek strokovnih predstavnikov nedavno predstavljal projekt na Treh Kraljih, jim je vodja iniciative Drago Mahorko neposredno povedal: »Pustite nam Pohorje in naravo nedotaknjeno, kot smo jo prejeli od naših prednikov in jo želimo zapustiti našim zanamcem. Zato sporočamo investitorju in vsemdrugim, ki načrtujejo izvedbo tega projekta: go home (pojdite domov).« Na enem od bližnjih mostov se je pojavil napis: Tace stran od Pohorja. Investitor pa napoveduje nadaljnje predstavitve projekta okoliškemu prebivalstvu.
Na podoben odpor so investitorji naleteli na drugi strani Pohorja, kablovod VE bi namreč potekal do občine Ruše. Tamkajšnji občinski svet prav tako nasprotuje umeščanju in gradnji VE in kablovoda (ter pripadajoče infrastrukture) prek ruških gozdov: »Gradnja VE Slovenska Bistrica–SN kablovod RTP Karbid–Areh–Trije Kralji je za občino Ruše nesprejemljiva.« Obrazložili so, da nameravana gradnja objektov »z vidika vseh možnih povečanih tveganj za okolje, ljudi in živali ter negativnega vpliva na nadaljnji razvoj nepozidanih stavbnih zemljišč, namenjenih za turizem, ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ni primerna«.
Investitorju in vsem drugim, ki načrtujejo izvedbo tega projekta, sporočamo: pojdite domov.
Domino efekt
Tramšek pravi, da so aktivnosti investitorja trajale pet let: »Na našem območju se je marsikaj dogajajo okoli ene VE, investitor Energija na veter pa je ta drugi projekt nekako bolj potihoma peljal, nekako v ožjem izboru s posamezniki, ki so videli svoj interes in so dejansko nameravali dati zemljišča.« Potem ko je bila z namero o gradnji lani seznanjena občina Slovenska Bistrica, so se krajani informirali in si ustvarili svoje mnenje: »Investitor je prišel s predstavitvijo projekta ljudem, ampak to je absolutno prepozno. To je treba vzporedno, pravočasno postavljati. Zgodil se jim je domino efekt in ljudje so zdaj apriorno proti, konsenz ni mogoč,« Tramšek ocenjuje razpoloženje krajanov. Po drugi strani pa priznava: »Pišem apele in odprta pisma, na ministrstva in vlado, občinski svet je dal dva apela, ampak na to ni nobenih odzivov. Ampak Pohorci se ne bomo dali.«
Kaj lahko povzroči umeščanje VE blizu naselij, se kaže dobrih 150 kilometrov zahodneje: Razdrto ima avtocestni razcep Nanos, od nedavnega pa še drugo VE nedaleč od prve, ki lovi veter že več let. »Kadar piha močna severna burja, se ustvari moteč infrazvok, ki se sliši v vas. Ko ste v hiši, je podoben zvok, kot bi letalo letelo nad oblaki, enako to ropota. Na določene trenutke se sliši puf, puf, ko gre krak mimo stebra,« nam opisuje Boštjan Blažek, predsednik KS Razdrto: »Za nekatere krajane – pa niso niti najbližji, ampak je odvisno od tega, kako piha in doseže – je fejst moteče.« Pojasni še, da so se pred slabim desetletjem strinjali s postavitvijo prve, zdaj pa so odločno proti postavitvi novih. Prva od dveh VE stoji 250 metrov od prve hiše v Razdrtem, opisuje Blažek: »V resnici pa nekaj sto metrov ni nič. Imamo že avtocesto, ki jo je slišati ponoči, potem pa se samo sešteva in ljudje imajo tega počasi dovolj.« Poudarja, da ne nasprotujejo zeleni energiji: »Ampak naj se postavijo tam, kjer ne bodo imele vpliva na življenje ljudi. Imamo take lokacije v Sloveniji.«