Do ljudskega petja gojijo ljubezen
Sedem skupin na reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev zapelo in zaigralo 17 pesmi
Območna izpostava JSKD Gornja Radgona je pripravila tradicionalno območno revijo poustvarjalcev bogatega glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev. V dvorani ZGŠ Maestro je pod vodstvom Simone Pirc Katalinič nastopilo sedem glasbenih skupin z območja občin Apače, Gornja Radgona in Radenci, zapele ali zaigrale so skupaj 17 pesmi. »Kulturna dediščina je skupek snovnih in nesnovnih ostalin preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Prav tako med kulturno dediščino spadajo pesmi in viže, ki poustvarjajo čudovite slovenske ljudske pesmi,« je dejala voditeljica programa in vodja IO JSKD Gornja Radgona Pirc Kataliničeva.
Vseh sedem skupin je strokovno spremljala Jasna Žitnik Remic, umetniška vodja in pevka v vokalni skupini Jazzva, glavna vokalistka skupine Selecto, ki sodeluje s številnimi glasbeniki in zasedbami, tudi z Akademsko folklorno skupino France Marolt, kjer je vodja petja, poučuje osnove vokalne tehnike in večglasnega petja, vodi tudi vokalno etno zasedbo Maroltovke. »Slovenske ljudske pesmi so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali in oblikovali v mnogotere različice. Ljudske pesmi so peli in igrali ob tradicionalnih praznikih, zaključkih večjih kmečkih del in raznih družabnih dogodkih. Zaradi ustnega izročila so doživljale manjše ali večje spremembe, ki se kažejo v variantnosti v jeziku, melodiji, vsebini, ritmu in stilu. Starost naših ljudskih pesmi je zelo različna. Najstarejše najverjetneje segajo v praslovansko domovino in pogansko dobo. To domnevo vzbujajo ostanki zagovorov, bajk. Vrhunec je naše ljudsko pesništvo doseglo v 14. in 15. stoletju,« je povedala Pirc Kataliničeva in še, da so imeli Slovenci v 19. in 20. stoletju zelo velik izbor ljudskih pesmi. Te so po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z dialektom krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi.
Kot prve se se predstavile pevke DU Negova – Sp. Ivanjci, ki prepevajo že 19 let. Zapele so Snočkaj mi je lunca, Zlati časi in Je pa davi slanca padla; vodja pevk je Vlado Maguša. Dve ljubezenski (Pod lipico lzeleno in Po hladni senci se sprehajam) je zapela pevska skupina DU Grozdek Janžev Vrh. Nastala je 2016. z namenom ohranjanja in prepevanja slovenske ljudske pesmi ter popestritve posameznih aktivnosti društva; skupino vodi Marta Kovačič, v njeni odsotnosti pa Silva Domanjko. Člani Tamburaškega društva Apače, ki deluje od leta 2007, so zaigrali in zapeli tri vsem dobro znane folklorne skladbe, prilagojene za njihov sestav: Mlinček, Zibenštrit in Šamarjana; vodi jih Jan Juršnik. Letos je prvič nastopil moški vokalni kvintet Klopotec Kapela, ki je zapel ljubezensko Studenček in domoljubno Kje so tisti mladi fantje; vodja kvinteta je Anton Divjak. Ljudske pevke iz Apač prepevajo več kot 20 let. Zapele so dve pesmi: Vsi so prihajali in Prav lepo je res na deželi. Njihov vodja je Vili Jaušovec. Pevska skupina Vrelec iz Radencev deluje že 24 let, zapela je dve skladbi: Ta Paver pa grahovco seje in Okoli hišice; vodja je Anton Divjak. Kot zadnji so nastopili člani Tamburaške skupine KD Peter Dajnko Črešnjevci, ki imajo bogato tradicijo igranja ljudske glasbe, in sicer vse od leta 1910, letos praznujejo že 113 let delovanja in so najstarejše društvo na radgonskem območju. Zaigrali so V jesenskem jutru, Spomin in Bom šel na planince; skupino vodi Danilo Banfi.
Med kulturno dediščino spadajo tudi pesmi in viže, ki poustvarjajo čudovite slovenske ljudske pesmi.