Mi imamo močne organe
Pevka, kitaristka in pedagoginja Eva Hren je s pesmijo Kako zveni pomlad navdušila na letošnji Popevki, domov pa je odšla z veliko nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti in drugim mestom po mnenju občinstva
Življenje je itak kot penis, včasih je na gor, včasih je na dol, toda zagotovo ne bo večno trdo.
Pravijo, da ima naše država močne organe in da bo poskrbela sama zase. To morda pomeni, da smo res v … in da gremo direkt v …
Po analogiji je Slovenija dvospolnica, a da ne bo kakšne zamere pri onih, ki težko razložijo, kaj so, lažje pa, kaj niso, recimo, potem je bolje, da rečemo, da je Slovenija dvospolna rastlina. Ker se med sabo že desetletja tako jebemo, ni čudno, da nam uspe same sebe skoraj oploditi, če tega ne, pa vsaj samega sebe nategniti. Če sam sebe nategneš, to ni masturbacija, pač pa način življenja v Sloveniji. Se pravi, kdor ne drka, ni Sloven'c, in ne mi reči, da sem zapisal kaj grdega, ker ste grdo razumeli vi, jaz pa sem pred tem že vse razložil s priložnostno biologijo in botaniko za prvopristopnike.
Če bi se mi kdo od krščanskih potožil, da je zapisano pohujšljivo, lahko napišem, da je mogoče tudi brezmadežno spočetje, ampak da bi potem Slovenci morali biti vetrocvetke.
To pomeni, da se moramo v takem primeru zanašati na veter. To bi večini Slovencev moralo odgovarjati, saj se res radi obračajo po vetru.
Zato pregovor, da zajameš veter v jadra, ni nič drugega kot namigovanje na brezmadežno vetrovno spočetje.
Milan Kundera je nekaj malega poznal komunizem in socializem in verjetno slutil, kaj lahko iz vsega nastane. Kar model, naj dodam. »Dejstva pomenijo malo v primerjavi s stališči. Nasprotovati govoricam ali občutkom je tako jalovo, kot če bi nasprotovali veri vernika v brezmadežno spočetje. Preprosto ste postali žrtev vere, dragi sodelavci.«
Torej, a ne, mi postanemo žrtve vere v stališča, govorice in občutke, kar je močno, kot je močna vera verujočega. Kunderov kolega po obrti, Mark Twain, je vedel, da so dejstva trmasta stvar, statistični podatki pa prilagodljivi. Zato je logično nadaljevanje zapisanega njegova naslednja misel, da si najprej pridobite dejstva, nato jih lahko popačite po lastni presoji. Od tam do statistike ni več daleč. Statistika ima sijajno lastnost, da naj bi veljala za vse ljudi. Skratka, to je tako, in zato, ker je tako, je tako. Kadar koli se znajdete na strani večine, je čas, da se ustavite in razmislite. Nasvet Marka Twaina. Pa ne za Slovenijo, čeprav velja, da je bil Mark Twain najbolj duhovit človek, kar jih je dala Amerika.
Twain je bil navdušen nad znanostjo in znanstvenim raziskovanjem. Razvil je tesno in trajno prijateljstvo z Nikolo Teslo in veliko časa sta preživela skupaj v Teslovem laboratoriju. Torej, a ne, človek je imel rad dejstva, in z dejstvi si je bil Tesla na ti. Po svoje bi bil lahko Mark Twain zelo blizu Slovencem – namreč, vsi se v Dalmacijo vozimo skozi Liko in Gospić, kjer je bil Tesla rojen pet kilometrov stran.
Ker Slovenci nimamo preveč radi dejstev, smo od Tesle podedovali le njegov priimek, ko se piše z malo začetnico. Torej, ne vsi smo Tesla, pač pa Vsi smo tesla. Lahko pa teslo vozi Teslo, to je pa tudi res.
Znamka vozil Tesla sicer po poročanju kabineta predsednika vlade velja za njegovo najljubšo, a on ni teslo. Je pa prvi med zbranimi.
Splača se pobrskati o tem, kaj je zapisal, bolje, je zapisano v Avtobiografiji Marka Twaina, o veri. In oblasti. Na svetlo je prišlo 100 let po njegovi smrti. Mož na dobrem glasu in zbiralec dobrih dejstev. Ko jih je imel dovolj, je bil v zapisanem neizprosen.
Nasprotoval je znanstvenim poskusom na živih živalih. Ne zanima me, je rekel, ali vivisekcija prinaša rezultate, ki so koristni za človeško raso, ali ne . ... Bolečine, ki jih povzroča živalim brez privolitve, so osnova mojega sovraštva do nje in zame so zadostna utemeljitev sovraštva, ne da bi se oziral naprej.
Dejstvo je, da še nobena žival ni dala soglasja za vivisekcijo. Slovenci jih damo na vsakih volitvah znova.
Zanimivo je, a ne, da je izraz vivisekcija sicer nastal iz latinskega vivus, kar pomeni živ, in angleškega dodatka, ki pomeni seciranje.
Torej, analogno, Slovenci gremo na volitve živi, potem nas pa nekaj let režejo pri živem telesu. Zato se na dan mrtvih lahko spomnimo, da so bili naši pokojni ne samo naši sorodniki in prijatelji ali nam najbližji, pač pa tudi udeleženci istega procesa vivisekcije.
Če bi malo spremenil Twainovo misel o vivisekciji, torej, da bi jo parafraziral, se pravi ne povzel ali citiral in še manj prepisal, bi šlo to takole ... Bolečine, ki jih povzročajo po volitvah ljudem brez privolitve, so osnova mojega sovraštva do nje, oblasti, in zame je to zadostna utemeljitev sovraštva, ne da bi se oziral naprej. Lepša plat rezanja trupel so poskusi na mrtvih telesih. Seciranje. Čeprav se tudi tam lahko zalomi, če ne poznamo dejstev.
Študentka medicine je imela za izpit iz anatomije razrez lulčka. Nalogo je opravila brezhibno in profesor ji je dal desetko, ona pa še ni nehala.
Ja kolegica, kaj pa še počnete, saj sva končala.
Še kost iščem, je dejala. Študentka je bolj verjela v stališče živega lulčka kot v dejstvo in namesto dejstva, kako zadeve v resnici stojijo.
Življenje je itak kot penis, včasih je na gor, včasih je na dol, toda zagotovo ne bo večno trdo. Ne vem, če sem točno poučen, a zdi se mi, da v Svetem pismu piše, da bi moški morali imeti jajca.
»Moški, ki so mu zdrobili moda ali odrezali penis, ne sme vstopiti v Gospodov zbor.«
Brez jajc pa brez težav lahko vodiš državo, in vsi ti pravijo, da si gospod.
Problem je le, če misliš, da se gospod piše z veliko začetnico.
Potem res lahko trdiš, da ima naša država močne organe. In da bo poskrbela sama zase.
Narcise so vetrocvetke, ki jih oprašuje veter, narcisi pa so vetrocvetke, ki se obračajo po vetru tako dolgo, da na koncu sami sebe oplodijo. Sveto pismo uči, da je Božja suverenost bistveni vidik tega, kdo je, da ima najvišjo oblast in absolutno moč nad vsemi stvarmi. In da, kljub naši zmedenosti je zelo dejaven. Sveto pismo pravi, da Bog dela »vse po načrtu svoje volje«.
Bojim se, da je narcisek, ki besedo gospod, torej samega sebe, razume z veliko začetnico, to prebral in ponotranjil.
Čeprav pri navodilih NIJZ jasno piše, da se z narciso lahko zastrupimo. Zastrupitev z narciso(m) povzroča vnetje prebavil, ohromelost, slabost, bruhanje, drisko, šok, poškodbe želodca in črevesja.
Nekateri so namenjeni med zvezde, za druge pa bo glasba prijetna življenjska sopotnica.
Smisel življenja je, da ga živiš in ne samo preživiš. In da na koncu pristaneš
na nogah.
Odlična glasbenica, ki nas navdušuje s svojim glasom in stasom, ima nadvse rada jesen. »Narava pokaže svoje barve in vedno upam, da bo to vplivalo tudi na ljudi. Pa kostanj, mošt in mraz, da se moraš k nekomu stisniti. Ali pa vsaj skriti pod odejo. Začne se žetev vsega čez leto posejanega,« mi pove navdušeno, ko se v Ljubljani dobiva na jesenski deževni dan. V duhu njene pesmi na Popevki jo povprašam, kako zveni pomlad. »Moja pomlad zveni za vsakogar drugače. Verjamem, da ni za vsakega človeka enaka. Eni imajo nanjo lepe spomine, nekateri tudi grenke.« Njena pomlad seveda ni pomlad v dobesednem pomenu letnega časa. »Moja pesem govori o človeku, ki se mora pretolči skozi temo in upa, da bo na koncu zagledal žarek upanja, da bo preživel. Včasih je to stvar dneva, včasih mesecev. Po vseh poplavah, ki jih je doživela Slovenija, je pesem nehote dobila še globlji pomen.« Ob tem doda: »Zame pomlad pomeni prihod novega, svežega, zelenega, ki bo čez čas prešlo v zrelo. Pomeni vznemirjenje pred novim, neznanim.«
Zaradi otrok ne more biti stara
Ko se sprehodiva po Plečnikovi tržnici, jo podrezam, da je pred kratkim v oktobru praznovala 49. rojstni dan. »Proslavila sem ga v krogu svojih prijateljev in družine. In še vedno rada praznujem. Kot ko sem bila otrok. V bistvu se praznovanje še sploh ni zaključilo,« se igrivo nasmeji. Ker se bliža abrahamu, jo še vprašam po občutkih pred to prelomnico. »Hmmm ... najbolj me pravzaprav obremenjuje, kako ga bom praznovala, in ne toliko moja leta. Pravzaprav sem leta dala v kajtebrižno polje tam pri 30. Zdi se mi tudi, da ker delam z otroki, dijaki, nikoli ne morem biti zares stara,« se nasmehne. Lepo pred rojstno dnevno darilo je bila velika nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti na Popevki. »Reči moram, da se je vse pomirilo že skoraj prihodnji dan, ko je bilo treba zgodaj vstati in pripraviti zajtrk sinu Hugu, preden je šel v šolo.
Realno življenje pač ne počiva. Bil pa je nedvomno lep večer, poln lepe muzike. Zame pa nekakšen občutek zmage nad samo sabo. Prišla sem v obdobje, ko se mi nekako ne zdi več treba dokazovati. Sem takšna, kot sem, enim sem všeč, drugim pač ne,« iskreno prizna. A tokrat ji je le za las ušla dvojna zmaga. »Mislim, da mi je 40 glasov razlike dalo kar misliti ... Morda bi morala drugič malo več narediti za promocijo? Tu se še vedno lovim in se lahko učim od Nina Ošlaka, ki je to naredil z veliko profesionalnosti.« Predvidevam, da so čestitke za njen dobri nastop kar deževale. »Vesela sem vsakogar, ki mi pove, kako se ga je pesem dotaknila. Tokrat so se ljudje zelo razpisali, povedali tudi veliko o sebi. Najbolj mi je segel v dušo prijatelj, ki ni imel lahkega obdobja v svojem življenju in ki mi je povedal, da je zaradi te pesmi lažje preživel noč, več noči, ker je imel občutek, da pojem njemu.« S pesmijo Šesti čut je slavila na Slovenski popevki že leta 2019. »Na Popevki rada nastopim, saj je vpleten revijski orkester, ki ima svoj posebni čar. Bi se mi pa zdelo dobro, da bi se jo nekako posodobilo in ne bi bila sama sebi namen. Kot na primer pri San Remu. Hkrati je to italijanski nacionalni nabor in nadalje odstrel na Evrovizijo.«
Smisel življenja je, da živiš
Glasbenica rada poudari, da je hvaležna življenju in vsemu, kar ji daje in česar jo uči, zato na glas kriči, hvala, ker si, to je tudi naslov njenega albuma. »Hvaležna sem za vsakega, ki mi v življenju prekriža pot. Večinoma se kaj naučim iz vsakega srečanja in potegnem ven nekaj, kar lahko nesem s sabo. Še več me naučijo boleča srečanja, čeprav si želim, da bi jih bilo čim manj. V albumu pesem in naslov seveda govorita o dvojini med moškim in žensko, v njuni zreli fazi sobivanja, ko se iz dvojine včasih umakneš, da se potem lahko vrneš.« Kot mi pove, je nov album odsev nje in njene »trenutne zrelosti«. »Album je poln hudomušnih pesmi, besedila so v celoti delo Špele Vintar in glasba Gorana Rukavine. Zrel je, ne sadim več rožic.« Katera skladba s tega albuma jo pooseblja? »Najbolj mi je všeč pesem z naslovom Ona-on, ki govori o modernem načinu zmenkov na spletu. Nič ti ni treba storiti, samo tipkaš, ampak pride trenutek resnice, ko se moraš, slej ko prej, prikazati na realnem zmenku.« Zanima me, za kaj je v življenju najbolj hvaležna, in po kratkem premisleku mi pove: »To bo zvenelo morda malce osladno, pa vseeno ... Najbolj sem hvaležna za lekcije, ki mi jih je dalo življenje, in modrost, da sem se nekaj naučila iz njih. Da imam v življenju glasbo in da mi je bilo dano postati mama.« Doda še: »Najbolj cenim, kadar so ljudje odkriti, da se pokažejo takšne, kot so, in da se ne sprenevedajo.«
Ko se usedeva h kavi, se pogovoriva o življenju. »Smisel življenja je, da ga živiš, in ne samo preživiš. In da na koncu pristaneš na nogah,« mi poda svoje razmišljanje. Kam želi, da bi jo življenje popeljalo? »Rada bi, da me popelje, kamor mi je namenjeno, in da na koncu najdem mir. Ker sem sicer precej nemirna in dinamična oseba,« se nasmehne.
Pedagoško delo jo prizemlji
Jesen bo zanjo precej aktivna, saj bodo snemali videospot za pesem Kako zveni pomlad. »Najprej pa bi šla rada na vsaj eno kratko potovanje.« Čaka jo veliko nastopov, vse usklajuje s svojim delom na konservatoriju za glasbo. »Pedagoško delo me običajno precej prizemlji, saj te učenci vedno poskenirajo do obisti in ne moreš ničesar skriti. Učenje na konservatoriju mi na srečo pušča dovolj časa, da lahko hkrati uresničujem svoje druge glasbene projekte.« Izjemno rada poučuje. »Brez tega bi najbrž težko zdržala. Moji učenci so raznoliki; nekateri pridejo na pouk kitare, drugi po pogovor, tretji na toplo. Sama sem se čez leta kalila kot pedagog. Na začetku, sveža z akademije, sem razmišljala, da bodo vsi po vrsti postali mozarti, pozneje pa sem prilagodila svoja pričakovanja. Vsi smo bolj zadovoljni zaradi tega,« se nasmeji. »Nekateri so namenjeni med zvezde, za druge pa bo glasba prijetna življenjska sopotnica,« še pove. Je mladostnega duha, vedno nasmejana in polna energije, zato jo povprašam po njenem receptu za vso to pozitivo. »Mislim, da imam srečo in sem to prinesla s seboj na svet. Sestra mi rada reče, da nekako vedno najdem nekaj dobrega v vsaki stvari. Podobno kot ti,« zaključi v smehu in poda sporočilo za bralce: »Grejte se pri pravih ljudeh in ob pravih rečeh, pa vas ne bo nikdar opeklo.«