Vaščani proti rudniku litija
Prebivalci s severa Portugalske se upirajo veliki mednarodni rudarski korporaciji
Z litijem iz doline bi lahko naredili baterije za pol milijona električnih avtomobilov na leto.
Stara vasica v portugalskih hribih se bori proti načrtom za odprtje rudnika litija tik pred lastnim pragom. Litij bi se uporabljal za baterije električnih avtomobilov, pri čemer mednarodna rudarska korporacija Savannah Resource poudarja, da bo ključnega pomena pri prehodu Evrope na zeleno energijo. A prebivalci vasi Covas do Barroso vztrajajo, da to ne more biti opravičilo za uničenje njihovega načina življenja.
Konec nekega načina življenja
»Rudnik bi vse uničil,« zatrjuje Aida Fernandes, medtem ko gleda na čudovito dolino, kjer bi rudarska korporacija naredila kar štiri površinske kope litija. Aida in njeni predniki v dolini na skrajnem severu Portugalske že desetletja in stoletja vzrejajo govedo; prečudovita rodovitna pokrajina je zaradi neokrnjenosti in kmetovalske tradicije vpisana na seznam prehranske in kmetijske dediščine OZN.
In v tej prečudoviti naravi bi mednarodna korporacija Savannah Resource rada kopala litij. Menda ga je v dolini, kjer stoji vasica Covas do Barroso, res veliko: Barroso Lithium Project naj bi pridelal dovolj litija za baterije za pol milijona električnih avtomobilov na leto, kopali pa bi ga lahko do leta 2036 z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe za 20 let. A korporacija je naletela na oviro: tri četrtine ozemlja, kjer bi stali površinski kopi, so na zadružni, torej skupni zemlji vaščanov, ti pa so zavrnili vse ponudbe korporacije. Ta je v minulih letih spreminjala ponudbe in vaščanom obljubila, da za potrebe rudnika ne bo črpala vode iz lokalne reke, da bo zgradila cesto, ki bo tekla mimo vasi, in da bo zasula kope, ko se bo izkopavanje litija enkrat končalo.
Vaščani ostajajo neomajni
»Nihče med nami ni za,« pravi Aida. »To ni dobro ne za nas, ne za okolje,« dodaja in zatrjuje, da se bodo borili naprej. Družba Savannah Resources poskuša odkupiti zemljišča tudi od zasebnih lastnikov, a ti zavračajo ponudbe, saj nočejo izgubiti svoje zemlje in načina življenja. Tudi župan občine Boticas Fernando Queiroga se boji, da se vaščani ne bodo nikoli več vrnili h kmetijstvu, čeprav bi dobili lepo odškodnino. Težava pa je, ker jim država v imenu nacionalnega interesa lahko zaseže zemljo, če z rudarji ne bodo dosegli dogovora. »Če nam na domačih sodiščih ne bo uspelo, bomo pravico iskali na Evropskem sodišču,« pravi župan Queiroga.
In oči Evrope bodo uprte v portugalsko vasico, ki se bori za svoj način življenja proti veliki korporaciji, na strani katere je tudi država, saj se bo pokazalo, kaj je več vredno: gospodarski interesi ali pravice skupnosti. In vse to v luči »zelene« prihodnosti.