Obisk policije
Dva sta prišla. Inšpektor, ki pogrkuje in ob tem pojé pol besed, in njegova vajenka, ki je zapisovala ves pogovor, čeprav je on snemal na diktafon.
Zakaj pa sta se vidva pravzaprav razdrobila?« »Pijača in druščina, ki mu je pomenila vse preveč in vedno več! Saj veš, pri tebi tudi ni bilo dosti drugače. Nekaj mesecev nazaj sem govorila s tvojo Vero in pravi, da sta vidva imela isto sranje. Rekla mi je, da menda ne piješ več. Je res?«
»Res, v resnici morda nagnem v celem letu pet kozarcev. Če je res nujno. Ampak znam se ustaviti in drugega kozarčka ni več. Moral sem se odločiti.«
»Bravo, Aleks, veš, tudi izgledaš bolj zdravo,« je rekla Lena in planila v nagajiv smeh. »Videla sem te že v precej bolj klavrnih izvedbah. Dober si.«
Čeprav je med njima obstajala kemija, Aleks v Leni ni videl ženske, s katero bi se lahko dobival ali z njo načrtoval kaj intimnega. Preveč sta se poznala in spomin na Braneta je visel nad njima kot vranja senca. Kljub temu mu je njeno laskanje godilo.
»So bili policaji že pri tebi?« je kot strela z jasnega vprašala Lena. »Policaji? Zakaj?«
»Iščejo pobeglega voznika in kakršno koli sled, zato sprašujejo vsakega za alibi sinočnjega večera. K meni so prišli v službo in Aleš je moral priti k meni s faksa. K sreči je bil cel večer doma in sosed in soseda sta potrdila najino zgodbo. Veš, ta dva, ki stanujeta v istem hodniku. Sta res v redu, on mi pogosto nadomesti moško roko v stanovanju …«
»Počakaj, kaj pa so te izpraševali?«
»Vse mogoče. Kje sem bila včeraj zvečer, če je imel Brane kakšne sovražnike in podobne neumnosti. Rekla sem jim, da so imeli Braneta vsi radi in da je butasto razmišljati, da bi kdo to naredil nalašč. Brane je pač krilil čez cesto in neki pijani kreten ga je nasadil, se ustrašil in zbežal. Mislim, da tavajo v temi in se zaletavajo naprej in nazaj … Spraševali so me tudi o tebi in Daretu. Tvoje
številke nisem imela, dala sem jim Vesnino. Zagotovo te bodo vprašali, kje si bil včeraj zvečer.«
»Home alone!« je bleknil Aleks. »Cel večer sem zijal v televizijo in nato zaspal. Dal sem si vgraditi klimo. Ne moreš verjeti, kako zdaj dobro spim. Koliko pa jih je bilo?«
»Dva sta prišla. Inšpektor, ki pogrkuje in ob tem pojé pol besed, in njegova vajenka, ki je zapisovala ves pogovor, čeprav je on snemal na diktafon. Policaji pač!« Ker Leni očitno ni bilo več do pogovora o kriminalistih, je zamenjala temo.
»Imaš kakšno bejbo? Se ti kaj dogaja?« je privlačno odkrivala Aleksovo tajno sedanjost.
»Nekaj se pojavlja sem in tja, vendar ti odkrito povem, da sem izmučen od odnosov z nasprotnim spolom. Vera me je izsušila na vse možne načine, pa še ta malega obrača proti meni. O kakšni zvezi ne razmišljam, imam pa dve stalni odjemalki moškosti, a brez obveznosti.«
»Odjemalki?! A tako se temu zdaj reče? Oh, Aleks, ta tvoj moški ego bo tvoj pogreb. Veš, Brane je bil nekje med Daretom in teboj. Včasih sem iz njegovih ust slišala tebe in tvoje mačistično sranje, spet drugič pa se je pred menoj pojavil spravljivi Dare. Brane je bil dobričina in vse je dal nama z Alešem, dokler ga tisti tiskar Grilc ni povsem obvladal.«
Mislim, da tavajo v temi in se zaletavajo naprej in nazaj.