Pri nas klavrna, v Dolomitih rekordna sezona
Zdi se, da bomo v prihodnosti smučali le še v središčih z nadmorsko višino najmanj 2000 metrov. A kdor se bo v prihodnjih letih želel tam nasmučati, bo moral zelo globoko seči v denarnico.
Letošnja veliko pretopla zima je zelo dobro prikazala po vsej verjetnosti zelo klavrno prihodnost za ljubitelje smučanja. Medtem ko se je večina slovenskih in tudi drugih smučišč po Evropi zaradi previsokih temperatur še pred zadnjo snežno pošiljko v marcu zaprla, upravljavci pa se sprašujejo, ali je sploh še smiselno vlagati v njihov razvoj, je letos postalo jasno, da bodo obstala le še visokogorska smučarska središča z nadmorsko višino najmanj 2000 metrov. A kdor se bo v prihodnjih letih želel na njih nasmučati, bo moral zelo globoko seči v denarnico.
Največje na svetu
Eno od smučišč prihodnosti so zagotovo italijanski Dolomiti oziroma 12 velikih smučišč, povezanih v smučarsko območje Dolomiti Superski. S 450 žičnicami, ki v eni uri prepeljejo 670.000 smučarjev, s 1200 kilometri oziroma 890 smučarskimi progami ter s 6000 snežnimi topi, 350 ratraki in 190 vodnimi viri za zasneževanje so Dolomiti, ki se raztezajo čez tri italijanske province (Trentino, Južna Tirolska in Belluno), največje smučarsko območje na svetu, kjer je mogoče smučati z eno vozovnico. Vijuganje na kar 3000 km2 velikem območju ponuja vse, kar si ljubitelj snega lahko želi: skoraj neskončno izbiro prog, krožnih tematskih prog in povezav, koč z raznoliko gostinsko ponudbo ter lokalnih in zgodovinskih znamenitosti. Potovanje na smučeh prek ogromnih prostranstev med veličastnimi špičaki ni le športno, ampak predvsem estetsko doživetje. Gorstvo Dolomiti je že 15 let vpisano na seznam svetovne dediščine Unesco, arhitekt Le Corbusier pa ga je označil za najlepše arhitekturno delo narave na svetu.
Rekord za rekordom
A čeprav se je smučanje v Dolomitih v zadnjih letih močno podražilo, poleg smučarskih vozovnic so v pokoronskem obdobju višje tudi cene namestitev in gostinskih storitev, obisk samo še narašča in vsako leto preseže prejšnjo sezono.
Po rekordni zadnji predkoronski sezoni 2018/19 je bila rekordna tudi sezona 2022/23, ko so na območju Dolomiti Superski zabeležili kar 11-odstotno rast prodaje smučarskih vozovnic oziroma dobrih 6 odstotkov več smučarjev v primerjavi z zadnjo (rekordno) predkoronsko zimo. Tam je smučalo tri milijone in pol smučarjev in kupilo vozovnice za slabih 12 milijonov (11,850.000) smučarskih dni.
Predstavniki za medije združenja Dolomiti Superski so nam te dni sporočili, da je tudi letošnja, 49. zimska sezona rekordna: sicer še neuradni podatki kažejo, da je na območju Dolomiti Superski smučalo za sedem odstotkov več ljubiteljev zasneženih strmin kot prejšnjo sezono.
Nenehni razvoj
A kako to, da niti visoke cene ne zaustavijo vala navdušenja nad Dolomiti? V združenju Dolomiti Superski so prepričani, da največje smučišče na svetu uspeh dolguje inovativnemu odnosu do prihodnosti in nenehnemu razvoju infrastrukture in ponudbe. Tako so samo lani v sezono, ki še traja, vložili 110.000 milijonov evrov za nove ali prenovljene naprave, za posodobitev prog in izboljšavo zasneževalnih sistemov.
»Naš cilj ni toliko ustvarjanje novih smučarskih območij, ampak bolj razvoj, prenova in nadgradnja obstoječih naprav, izboljšanje povezav med posameznimi smučišči in izboljšanje sistema zasneževanja. Od 110 milijonov evrov, kolikor smo vložili v sezono 2023/24, smo kar dve tretjini vložili v sistem umetnega zasneževanja,« so nam povedali v zveznem konzorciju Dolomiti Superski, ki ga sestavlja 130 zasebnih podjetij za upravljanje žičnic.
Skrb za okolje
Druga najpomembnejša postavka njihove poslovne filozofije je skrb za okolje in trajnostni razvoj, njihov moto pa je: skrbimo za Dolomite. To pomeni, da si pri svojem ravnanju prizadevajo za zaščito in ohranjanje Dolomitov kot občutljive naravne krajine. Tamkajšnje žičnice nimajo neposrednih izpustov v okolje, saj vse delujejo na elektriko, večina je pro
Neokrnjeno naravno okolje Dolomitov je ključ do uspeha in privlačno tako za goste kot lokalno prebivalstvo.
izvedene v lokalnem okolju. Tudi sistem za zasneževanje poganja elektrika, za proizvodnjo snega pa uporabljajo čisto izvirsko vodo in stisnjen zrak, brez dodatkov. Nad tem bdijo regijski kemijski inštituti, ki redno odvzemajo vzorce.
»Vode, potrebne za umetno zasneževanje na naših smučiščih, ne porabimo, še manj pa zavržemo. Voda, spremenjena v sneg, se spomladi stopi in vrne v okolje ter spet postane čista voda,« razložijo.
Gondole za manj avtov
Še posebno se v zadnjih letih trudijo, da bi kar najbolj zmanjšali cestni promet med dolinami in čez visokogorske prelaze, zato gradijo gondole, ki povezujejo posamezna območja. Tako so v zadnjih letih zgradili oziroma posodobili povezave na smučiščih Kronplatz, 3 Cine, Alta Badia, Val Gardena in Val di Fassa ter gondolo, ki povezuje Cortino in območje Cinque Torri. Prav tako z minibusi in skupnimi prevozi skrbijo, da se čim manj zaposlenih na delo vozi s svojimi avtomobili. Na vsem območju ločujejo odpadke, v gostinskih lokalih se pripravljajo na opustitev vse plastike. Kjer je to mogoče, se vgrajujejo fotovoltaični sistemi.
»Naš cilj je, da bi Dolomiti Superski postali vodilna trajnostna smučarska destinacija, saj se zavedamo, da je prav neokrnjeno naravno okolje ključ do uspeha in privlačno tako za goste kot lokalno prebivalstvo,« so še dejali.