Ko pes ne najde lastnika
V Zavodu za zaščito in dobrobit živali Muri so začeli akcijo NeVIDNI psi, s katero opozarjajo na kužke, ki v zavetiščih preživijo tudi po več let
Žalostni rekord pripada sedemletnemu mešancu Lokiju iz mariborskega zavetišča. V zavetišču biva že šesto leto, kar pomeni, da na lastnika čaka dlje kot kateri koli drugi slovenski pes. In še vedno ga ni našel! V zavetišču biva od svojega prvega leta starosti.
Loki pa ni edini pes iz zavetišča, ki tam biva več let skupaj. V akciji NeVIDNI psi spoznamo še vrsto njegovih sotrpinov, ki prav tako ne najdejo lastnika. Namesto da bi iz zavetišč, ki naj bi bila le vmesna postaja, romali v nov dom, ostajajo tam in zaman čakajo pravega človeka zase.
Težje posvojljivi
Zadnji dve leti je problematika postala bolj očitna zaradi zakona, ki prepoveduje, da bi zdrave živali evtanazirali. Vzroki za to, da določeni psi ostajajo v zavetišču, so različni, za težje posvojljive pa veljajo veliki psi in tisti črne barve. Psov, starejših od osem let, je v slovenskih zavetiščih trenutno 48. Sicer pa ljudje raje posvajajo pse, ki spominjajo na določene pasme.
Namen akcije je ne le spodbuditi ljudi k posvajanju psov iz zavetišč, temveč tudi širjenje vesti o tem, da obstajajo. Akcija spodbuja vse, ki bi želeli pomagati, da s pomočjo zabavnih fotografij in deljenjem vsebin širijo vest o kužkih, ki še niso našli lastnika, in tako težje posvojljivim psom iz zavetišč pomagati, da postanejo vidni. Projekt poteka prek Zavoda za zaščito in dobrobit živali Muri in je v celoti dobrodelen.
Pomagate lahko tudi s prostovoljnim delom v obliki priprave videovsebin, z donacijo oprsnic, daljših povodcev, kakovostnih priboljškov za pse.
Davek na nakup
V slovenskih zavetiščih na oddajo trenutno čakajo 204 psi, v resnici pa je psov brez lastnika še več, opozarjajo pri projektu. Nekateri zaradi čakanja na inšpekcijske odločbe ali prestajanja karantene ter drugih razlogov še niso pripravljeni za oddajo. V zavodu Muri opozarjajo, da je statistika skrb vzbujajoča. Predlagajo takojšnje ukrepanje in preventivne ukrepe, kot so prepoved prodaje psov brez rodovnika, obvezna sterilizacija in kastracija psov brez vzrejnega dovoljenja, davek na vsak nakup psa in začasna omejitev uvoza psov iz tujine. »V zavetiščih pa bi morala biti vsaj ena strokovno usposobljena oseba, ki se ukvarja izključno s pasjim vedenjem in ima pravilno znanje v razumevanju tega,« dodajajo.
Če smo se odločili, da bo letos na vrtičku rasla zelenjava, sadike pa bomo vzgojili sami, najverjetneje za male rastline že dobro skrbimo. Do aprila je namreč priporočljivo posejati skorajda vse zelenjadnice, le še bučke, buče, kumare, lubenice in melone bomo sejali ta mesec. Da se sadike ne bi pretegnile, kot radi rečemo, poskrbimo, da imajo dovolj svetlobe, prav tako v prostoru ne sme biti pretoplo. Toplota je bistvena v času, ko semena kalijo, takrat tudi ne potrebujejo svetlobe, takoj ko skozi substrat prodrejo bilke, pa jih odnesemo na okensko polico, najbolje bi bilo, če ne bi bila nad radiatorjem.
Prav tako bi v idealnih razmerah svetloba prihajala od zgoraj, tako bi rastline rasle lepo naravnost, ker pa so okna običajno na eni strani, ne pozabimo lončkov z rastlinami obračati. Pri tem pazimo, da se ne bodo preveč nagnile v eno smer, saj bodo v tem primeru potrebovale več časa, da se ponovno zravnajo. Če mlade rastline kljub temu podivjajo v višino, jih lahko, če so že dovolj močne, rešimo s presajanjem. Korenine so na tej stopnji še zelo nežne, če bomo rastlino izpulili, jih bomo najverjetneje potrgali, zato jo iz lončka vzamemo kar skupaj s substratom in preložimo v večji lonček, v katerega nato dosujemo toliko dodatnega substrata, da bo segal do listov.
Čez noč v notranjosti
Na gredice bomo sadike prestavili po 15. maju, če bo izredno hladno vreme in obilo dežja, še nekoliko pozneje, v vsakem primeru pa jih moramo najprej utrditi. Če smo bili neučakani in smo semena v zemljo vtaknili prezgodaj, rastline pa odlično rastejo in bi bile na sajenje na prosto pripravljene veliko pred sredino maja, jih začnemo počasi utrjevati že aprila. Na lep sončen dan, ko se ogreje vsaj do 15 stopinj Celzija, jih postavimo sprva v zavetrje in senco, nato pa jih počasi privajamo na bolj zahtevne razmere.
Če občutljive rastline, vajene stalnih temperatur in brezvetrja, prehitro izpostavimo vetru, se lahko
Na gredice bomo sadike prestavili po 15. maju, če bo izredno hladno vreme in obilo dežja, še nekoliko kasneje.
prelomijo, prehitra izpostavljenost premočnim sončnim žarkom pa jih bo postopoma uničila. Najprej bomo na listih opazili bele lise, gre za ožige, pozneje pa bo list ovenel, se posušil in odpadel. Če so ožgani le nekateri listi, jih bo rastlina nadomestila, s tem bo sicer izgubila precej energije in drugi procesi bodo zastali, zato bo ostala manjše rasti, cvetela bo pozneje in tudi plodovi bodo dozoreli pozneje.
Med utrjevanjem pazimo tudi, da sadik na prostem ne pustimo čez noč, to lahko storimo šele maja, a tudi takrat prej preverimo vremensko napoved, saj se predvsem med 11. in 15. majem še lahko precej ohladi, zato temu obdobju pravimo ledeni možje.