Poklici, v katerih sploh ni treba iskati službe
Za mnoge poklice v Sloveniji primanjkuje kadrov z ustreznimi znanji, razlogi za to pa so različni
»Človek, ki bi rad delal, a dela ne more najti – to je najbolj žalosten prizor pod soncem,« je škotski filozof Thomas Carlyle zapisal že v 19. stoletju. Odtlej se ni dosti spremenilo. »Brezposelna sem in sram me je. Vse večji sta izguba zaupanja vase in bojazen, da se bo zavračanje prošenj za delo nadaljevalo. Brezposelnosti se drži stigma, zaradi katere začneš obsojati še samega sebe,« se je pred časom pretresljivo izpovedala 29-letna neuspešna iskalka službe v sodobnem času.
Po drugi strani v tem času pri nas obstajajo tako imenovani deficitarni poklici, ki imajo kljub ne najbolje zvenečemu pridevniku, spominjajočemu na proračunske primanjkljaje, redek privilegij. V njih namreč tako primanjkuje ustrezno usposobljenega kadra, da bi zaradi precej večjega povpraševanja po delavcih od ponudbe tam vsakdo takoj dobil službo.
Štipendije kot spodbuda
Najnovejša raziskava Napovednik zaposlovanja, v kateri je oktobra in novembra lani sodelovalo več kot 2800 delodajalcev iz vse Slovenije, za prvo polovico letošnjega leta napoveduje 2,6-odstotno rast zaposlovanja in približno 36.300 novih zaposlitev, glede nadaljnje rasti zaposlovanja so obetavne tudi Umarjeve napovedi. A to naj bi še povečalo neskladja na trgu dela in težave delodajalcev z iskanjem kadra v nekaterih poklicih. Za posamezne poklice se namreč Slovenci ne odločajo zaradi prenizkih plač in težkih delovnih razmer, na pomanjkanje delovne sile pa vplivajo tudi demografske spremembe, hiter tehnološki napredek ter pomanjkanje ustreznih znanj. »S pomanjkanjem kadra nekaterih poklicnih profilov se v Sloveniji srečujemo že daljši čas. Najboljše napovedi glede zaposlovanja so v gradbeništvu, gostinstvu, drugih poslovnih dejavnostih ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. V prvi polovici letošnjega leta bodo najpogosteje iskani delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarji, prodajalci ter natakarji. Pri teh poklicih je povpraševanje že vrsto let večje od ponudbe na trgu dela,« pravijo na ministrstvu za delo, kjer na podlagi podatkov zavodov za zaposlovanje vsako leto potrdijo seznam deficitarnih poklicev. Lani so na zavodu za zaposlovanje zaznali pomanjkanje kadrov v kar 108 poklicih, presežek pa le v 18. Ministrstvo pri dokončnem skrčenem seznamu upošteva še podatke o vpisih v srednje šole, saj skušajo razkorak med sedanjim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov zmanjšati tudi s štipendijami za deficitarne poklice. Za druge poklice, ki jih Slovenija najbolj potrebuje in delovnih mest nikakor ne more zapolniti z lastnimi kadri, ministrstvo omogoči zaposlitev tujcev, ki v teh primerih lahko dobijo delovno dovoljenje brez razpisov pri nas. Do konca januarja bo objavljen javni razpis za dodelitev okrog tisoč štipendij, ki znašajo 107,42 evra mesečno. Zanje se bodo predvidoma lahko potegovali tisti, ki se učijo za deficitarne poklice kamnoseka, izdelovalca kovinskih konstrukcij, inštalaterja strojnih inštalacij, oblikovalca kovin – orodjarja, avtokaroserista, peka, slaščičarja, mesarja, tapetnika, mizarja, zidarja, tesarja, kleparja – krovca, izvajalca suhomontažne gradnje, slikopleskarja – črkoslikarja, pečarja – polagalca keramičnih oblog, gozdarja, gastronoma hotelirja, dimnikarja, steklarja in tehnika steklarstva. Štipendij se žal ne podeljuje za študij, čeprav zavod za zaposlovanje zaznava deficitarnost tudi pri zdravniških in drugih visokošolskih poklicih. Gospodarstvo pogreša tudi strokovnjake v kmetijstvu, živilstvu, logistiki in tehnologiji prometa, računovodstvu in financah ter inženirje strojništva, elektrotehnike, kemije in kemijske tehnologije. Zaradi pospešenega dvojnega (digitalnega in zelenega) prehoda so na pohodu tudi novi poklici, kjer se že kaže primanjkljaj.
Težave v šolah
»Težava je v tem, da predvsem v osnovnih šolah in gimnazijah ne posvečamo dovolj pozornosti karierni orientaciji učencev in dijakov. Slovenija ima oblikovane odlične smernice za izvajanje karierne orientacije v osnovnih in srednjih šolah, vendar v prenatrpanih urnikih ta vsebina ne najde zadostnega prostora. Država namenja visoka finančna sredstva različnim podpornim projektom – tako v zadnjih letih financira dva karierna centra in druge, manjše projekte, ki pa med seboj niso povezani in sistemsko umeščeni v karierno orientacijo mladih, zato je niso vsi deležni v enaki meri. Tako mladina nima vseh potrebnih informacij, da bi prepoznala svoje poklicne interese in potenciale. Na to opozarjamo že desetletja. Premalo je resničnega spoznavanja
poklicev v realnih delovnih okoljih, kjer si lahko mladi ogledajo delovna mesta in se pogovarjajo z zaposlenimi, ki opravljajo številne zanimive poklice, skrite očem. Tudi učitelji v šolah ne poznajo poklicev, zato mladim težko približajo vsebine in skrite poklice,« opozarjajo na enega od vzrokov za deficitarne poklice v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer vsako leto organizirajo festival vajeništva in dneve odprtih vrat slovenskega gospodarstva ter nanje povabijo učence, starše in učitelje, njihova stalna aktivnost pa je tudi potujoča razstava poklicev prihodnosti, ki potuje po osnovnih šolah. Za slednjo so v sodelovanju s Trkajem pripravili tudi videospot Znanje je lajf.
Na še en razlog za pomanjkanje posameznih kadrov opozarja ekonomist dr. Maks Tajnikar: »Do velikega primanjkljaja obrtniških poklicev pri nas ni prišlo le zaradi odpovedi šolskega sistema in zanemarjanja vajeništva, ampak tudi zato, ker se je na univerze, kjer je bil vstop prost, nenadoma napotilo preveč mladih. Bolonjska reforma, ki bi morala skrajšati študij na tri leta, ga je v bistvu podaljšala, saj naziv po prvi stopnji skoraj nič ne pomeni, tako da večina študij podaljša na drugo stopnjo. Veliko ljudi je tako preveč izobraženih. To velja tudi za zdravnike, saj imajo tudi oni pri šolanju veliko predmetov, ki bi jih potrebovali le znanstveniki, ne pa družinski zdravniki. Po drugi strani nekaterih poklicev Slovenci nočejo opravljati, ker so slabo plačani. Opravljajo jih tujci, ki so pripravljeni delati za še manj denarja, zato se plače v teh poklicih ne povečajo v skladu s povpraševanjem.«
Najnovejša raziskava Napovednik zaposlovanja, v kateri je oktobra in novembra lani sodelovalo več kot 2800 delodajalcev iz vse Slovenije, za prvo polovico letošnjega leta napoveduje 2,6-odstotno rast zaposlovanja in približno 36.300 novih zaposlitev.