Romantika je včasih preveč površinska
Čas hitro beži: Andraž Hribar s svojimi pesmimi občinstvo navdušuje že četrt stoletja
Letos mineva 25 let, odkar se je Andraž Hribar širši javnosti prvič predstavil kot solo izvajalec. To je bilo na Slovenski popevki leta 1998, ko je s pesmijo Ne jokat', lubika zasedel drugo mesto in prejel nagrado za najboljšega debitanta. Od takrat je nanizal vrsto uspešnic, a je še vedno poln ustvarjalnega zanosa, za katerega je nedvomno zaslužna tudi prelepa kočevska narava, v objem katere se pogosto zateka. Andraž Hribar za jesen napoveduje nov album, za pokušino pa je javnosti že predstavil skladbo Daleč stran.
Pesem Daleč stran govori o dolgi noči, polni ljubezni in vroče strasti, za katero si junak želi, da se ne bi nikoli končala. Ste imeli ob pisanju pesmi v mislih konkretno noč?
Ah, ne. Ne gre za točno določeno sanjsko noč. Tu gre za hrepenenje po vseh žurerskih nočeh. Daleč stran govori tudi o jutrih, ko smo se razgubili vsak na svojo stran neba in mesta. Polni vtisov, vonja po noči, okusa po slani koži ...
Koliko pa so na splošno vaše pesmi avtobiografske?
Moje pesmi so vedno avtobiografske. Tudi če pišem o kom drugem, v resnici prikrivam, da je to moja zgodba. In včasih res ne želim pisati o sebi, vendar so vse besede rezultat mojih občutenj ob pisanju. Pa čeprav je zgodba iz kakšne prebrane knjige, na skrivaj zaupane zgodbe, govorice ...
Jih sicer lažje pišete oziroma ste bolj produktivni, kadar ste žalostni ali ko ste veseli?
V bistvu ni tako pomembno, kakšne volje sem. Kadar sem zelo nesrečen ali pa zelo vesel, celo evforičen, ne morem pisati. Pišem potem, kasneje, ko se vse umiri, in povzemam občutenja. Pri pisanju je nujno stanje zamaknjenosti, odklona od realnosti. Ko pišem, izginem s tega planeta, tiste ulice, iz sobe, mesta ... Ni droge (oziroma je še nisem spoznal), ki bi imela podobno odbit učinek.
Koliko pa je na to, da se ukvarjate z glasbo, vplival vaš oče Milan Hribar, ki je bil pevec nekdanje slovenske glasbene skupine Prah?
Rodil sem se v glasbeno okolje. Ampak že tudi kdo drug se je rodil v takšno okolje, pa ga to ni zanimalo, potegnilo vase ... Mene je. Do konca. Hkrati sem kreativec. Pišem že od nekdaj.
Koliko pa ste z glasbo »okužili« svoja otroka? Kaže kdo od njiju tudi glasbeni talent?
Oba sta klasično glasbeno izobražena. Nana je pianistka in se letos vpisuje na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Vitan pa je v rockerskih vodah. Z bendom preigravajo trash metal. V naši hiši težko najdeš trenutek tišine. V spodnjem nadstropju je glasbeni studio, kjer se vedno kaj dogaja.
Kako na vas vpliva maj, ki mu pravimo tudi mesec ljubezni?
Spomladi se začne vse v naravi prebujati. Seveda to vpliva na nas. Dekleta si slečejo zimske plašče in nadenejo lahkotnejša oblačila. Človek se mimogrede na sveže zatrapa.
Kaj pa je bilo najbolj romantično, kar ste naredili za ljubljeno osebo? Ste ji kdaj napisali pesem?
Mislim, da tudi mene kdaj popade ta sladkoba romantike. Ampak predvsem, ko pišem. V resnici se temu raje izogibam. Raje imam globlje čustvovanje v ljubezni. Romantika zna biti kar malo površinska. Všeč pa so mi obojestranske drobne pozornosti, pa ne le ob praznikih ljubezni.
Kaj se vam je zdelo najbolj romantično, kar je drugi naredil za vas?
Prvi spomladanski regrat z jajčki in krompirjem. Mnogo ljubezni gre skozi želodec.
Niste se odločili za selitev v Ljubljano kot mnogi glasbeniki, ampak ste ostali zvesti Kočevju. Kaj vam je tam tako všeč?
Med študijem in nekaj let po njem sem živel v Ljubljani. Ko se je rodil prvi otrok, se nama je zdelo smiselno živeti v manjšem mestu. Glede na gnečo na cestah v Ljubljani sva se kar prav odločila. Tu je tudi dedi in babi servis. To je neprecenljivo. Živeti sredi prelepe kočevske narave. Hkrati v mestu in sredi gozdov. Ljubljana pa je le slabo uro stran.
Kaj pa bi priporočili ljudem, ki pridejo k vam na obisk, da si ogledajo oziroma izkusijo?
Predvsem ljudi in gozdove. Pri nas imamo prekrasne poti za pohodnike in kolesarje. Pohod Po medvedovih stopinjah je postal zelo znan. Na Rudniškem jezeru se da lepo jadrati ...
Kaj vi radi počnete v prostem času?
Sem jadralec in tenisač. Rad grem tudi na lepo turo s kolesom ali peš. Obdelujem svoj vrtiček in si tako čistim glavo.