Skrčflacija v zdravstvu

V medijih se že dalj časa pojavlja nova skovanka, angleško imenovana »shrinkflation« oziroma slovensko skrčflacija. V času inflacije namreč tako tuji kot slovenski proizvajalci vedno pogosteje prikrito dvigujejo ceno izdelkom tako, da zmanjšajo njihovo količino. Potrošnik praviloma tega ne zazna, saj večina proizvajalcev velikosti embalaže ne spremeni bistveno.

Ta pojav se je zadnja leta očitno pritihotapil tudi v zdravstvo, saj bolniki za enako vsoto denarja dobimo bistveno manj. V teoriji pravic sicer ne krčijo, a ko človek potrebuje zdravnika, kaj hitro ugotovi, da bo nanj čakal nedopustno dolgo ali pa si ga bo moral dodatno plačati sam. Zavarovanja, ki jih davkoplačevalci plačujemo za zdravje, ne zadostujejo več za vse potrebe. To so ugotovili tudi v dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnicah, ki so druga za drugo začele dvigovati cene. Po sedanjih izračunih bi zavarovanci morali plačati 44,78 evra, če bi želeli enake storitve kot do zdaj. Zavarovalnica Vzajemna dvig cene pojasnjuje s tem, da se stroški v zdravstvu v zadnjih letih povečujejo. Stroški za pregled pri specialistu, bolnišnična dejavnost, osnovna zdravstvena dejavnost, nenujni zdravstveni prevozi in zdraviliško zdravljenje naj bi se menda povišali za 20 do 30 odstotkov. To lahko verjamemo, vendar težko razumemo, da so se cene dvignile, bolniki pa tega ne občutijo. Če so pred korono še lahko normalno prišli do svojega osebnega zdravnika, imajo zdaj mnogi le »rezervnega«. Tisti, ki sicer imajo svojega osebnega zdravnika, pa pripovedujejo o tem, da obravnava poteka samo še po elektronski pošti, osebni stik je redek. Do specialistov, ki so prav tako podražili svoje storitve, je čedalje težje priti. Prvega maja je na prve preglede nedopustno dolgo čakalo 70.785 bolnikov, kar je 43 odstotkov več kot na začetku lanskega novembra. Čeprav so bila lani zaradi interventnih ukrepov plačana vsa opravljena zdravljenja, se vrste – kako zanimivo – le še podaljšujejo.

Denar ne reši vsega, je za Dnevnik prejšnji teden povedal primarij Matija Cevc in pristavil, da je treba denar, ki prihaja v zdravstvo, plasirati premišljeno. Prav te premišljenosti pa zdravstvenemu ministru manjka. Z rokohitrskimi potezami gasi ogenj malo tu, malo tam, a nikjer tako dobro, da se ogenj ne bi ponovno razplamtel. Tako je vlada sicer sprejela uredbo, ki ohranja sedanjo premijo zdravstvenega zavarovanja pri 35 evrih, a vprašanje je, koliko časa bo to trajalo. Medtem Vzajemna že grozi z likvidacijo, javna zdravstvena blagajna, h kateri naj bi se dopolnilno zavarovanje pripojilo septembra, pa se že zdaj utaplja v rdečih številkah … Jasno je, da bodo vse tako ali drugače pokrili davkoplačevalci. Ti kajpak pričakujejo, da se bo vlada vsaj tako zavzeto, kot se ukvarja s preteklostjo in njenimi obeležji, lotevala problemov sedanjosti, med katerimi je na prvem mestu zagotovo zdravstvo.