Pridejo zaradi naših lepot, a ne zastonj
Kakšen je izkupiček od snemanja tujih filmov pri nas: zgolj nekajdnevna slava ali še kaj več?
Da lepe kulise v filmih državi ali mestu, kjer so bile posnete, lahko prinesejo veliko prepoznavnost in promocijo, potrjuje Hrvaška, kjer so med drugim snemali Vojno zvezd in Robina Hooda, največjo slavo in tudi dobiček pa je Dubrovniku pustilo snemanje serije ameriške televizijske mreže HBO Igra prestolov. Na Hrvaškem ocenjujejo, da so jim kadri, posneti v dalmatinskem mestu, prinesli 180 milijonov evrov zaslužka. Za tovrstno promocijo se je odločila tudi Slovenija, zato Slovenski filmski center od leta 2017 tujim produkcijskim hišam povrne četrtino stroškov, ki so jih imeli s snemanjem v Sloveniji. Na centu pritrjujejo, da se je zanimanje tujih producentov za naše kulise po uveljavitvi povračil znatno povečalo. Skupaj je bilo od leta 2017 pa do današnjega dne v Sloveniji posnetih 29 tujih filmov, Slovenija je njihovim filmskim producentom povrnila okrog šest milijonov evrov stroškov. Samo lani so denimo tuje produkcijske hiše v Sloveniji pustile dobrih enajst milijonov evrov prihodkov. V Sloveniji se te največkrat ustavijo v Piranu, pritegnejo jih stara mestna jedra Radovljice, Škofje Loke in Ljubljane, svojevrstni kulisi sta Postojnska jama in Predjamski grad, v zadnjem obdobju so tuje filmske ekipe snemale tudi na Kaninu in Krvavcu, najbolj pa se je v spomin vtisnilo snemanje Disneyjevega filma Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan leta 2007 na Bovškem. Po filmu so v Bovcu še vedno poimenovani nekateri apartmaji.
Tuji filmarji morajo najemati domače ekipe
»Prijavitelji morajo vlogo oddati najmanj en dan pred začetkom snema
nja v Republiki Sloveniji ter izpolnjevati pogoje, ki vključujejo tako prisotnost lokalnih filmskih delavcev kot uporabo lokalne infrastrukture,« na skladu pojasnjujejo, da morajo tuje snemalne ekipe sodelovati z lokalnim okoljem, da so upravičene do povračila. Ko so analizirali stroške posameznih produkcijskih hiš, ki so med letoma 2017 in 2022 snemale pri nas, so ugotovili, da so tretjino sredstev namenile najemu filmskih ekip, desetino za najem filmske tehnike, 15 odstotkov sredstev je šlo za najem snemalnih lokacij in najem prenočitvenih kapacitet, osem odstotkov za prehrano, 13 odstotkov za prevoze. Tujci pri nas snemajo celovečerne igrane in dokumentarne filme, televizijske serije, kratke filme. Največ snemalnih ekip k nam prihaja iz Italije, Južne Koreje, snemali pa so tudi že Srbi, Hrvati, Filipinci, Američani, Nizozemci, Nemci ...
Lani je največ pozornosti vzbudilo že omenjeno Netflixovo snemanje filma Our man from Jersey v Piranu. Šlo je za največje Netflixovo snemanje v Sloveniji doslej. Letos se bodo po napovedih sklada pri nas mudili filmarji iz Nizozemske, Združenih držav Amerike in Norveške, v nobenem primeru pa ne gre za tako obsežne projekte, kot je bil omenjeni.
Božični kolač je privabil
Kaj to Sloveniji v resnici prinaša? Zgolj nekajdnevno slavo ali tudi kaj več? Resnih analiz, ki bi preučile, koliko posnetki Bleda, Pirana ali Postojnske jame v tujih filmih zares prinesejo, ni. Marsikdaj lokalnim prebivalcem prinesejo zgolj sitnosti, spet drugič res privabijo kakšnega obiskovalca več. Ko so v Radovljici snemali reklamo za italijanski božični kolač, so turisti še dolgo potem hodili obiskovati staro mestno jedro, v katerem so filmarji pustili praznično okrašeno kuliso. V Slovenskem filmskem centru so prepričani, da ima prisotnost tujih produkcijskih ekip številne pozitivne posledice tudi za področje filmskega ustvarjanja in razvoja nacionalne filmske industrije. »Poleg neposrednih gospodarskih učinkov ter trajnostnih učinkov na turistični sektor prihodi tujih ekip v filmsko skupnost vnašajo nova znanja, sodobne pristope, zaposlujejo filmske delavce ter postopoma spodbujajo nastanek in razvoj filmske infrastrukture, ki je za razvoj filmske industrije v Republiki Sloveniji nujno potrebna,« pravijo in napovedujejo, da si bodo skupaj gospodarstvom, turističnim sektorjem in lokalnimi skupnostmi prizadevali za oblikovanje posebne strategije za privabljanje filmskih ekip v Slovenijo.
Študija, ki so jo naročili slovenski producenti, namreč ugotavlja, da se vložek v vsak v Sloveniji posnet film povrne 1,8-krat. V nekaterih občinah so se odločili tujim filmarjem zaračunavati tudi najem javnega prostora. V Ljubljani ekipe, ki ulice najamejo za komercialna snemanja, snemalni dan stane med 500 in 800 evri, v Škofji Loki je najem kvadratnega metra prostora vreden en evro, na Bledu in v Bohinju pa občini za snemalni dan pričakujeta 500 evrov.
Skupaj je bilo od leta 2017 pa do današnjega dne v Sloveniji posnetih 29 tujih filmov, Slovenija je njihovim filmskim producentom povrnila okoli šest milijonov evrov stroškov.