Materinstvo se prestavlja v trideseta
V Italiji vse večja demografska kriza, pri nas rodnost ne upada, a zaradi manjših generacij rodnih mater je otrok vse manj
Pred dobrim tednom dni, ko se je papež Frančišek udeležil konference o vse večji demografski krizi, je dvignil veliko prahu z izjavo, da ustanovitev družine v Italiji postaja podvig, ki si ga lahko privoščijo le bogati, otroke pa nadomestijo hišni ljubljenčki. Število rojstev je v Italiji leta 2022 prvič upadlo pod 400.000. Razloge, da se mladi ne odločajo za otroke, papež vidi v težavah pri iskanju in ohranjanju službe, izjemno dragih hišah, vrtoglavih najemninah in hkrati nezadostnih plačah. Dejal je tudi, da obstajajo skoraj nepremostljive omejitve, s katerimi se srečujejo mlade ženske, ko se odločajo med materinstvom in kariero. »Glede na to, da je za vzgojo otrok potrebnega vse več denarja, ljudje spreminjajo svoje prioritete,« je dejal papež in obžaloval, da se mladi trudijo uresničiti sanje o družini, a so zaradi različnih razlogov prisiljeni opustiti svoje želje. Zmanjševanje števila prebivalcev povzroča veliko zaskrbljenost v tretji največji državi evrskega območja. Gospodarski minister je opozoril, da bi italijanski BDP v naslednjih dveh desetletjih lahko upadel za 18 odstotkov, če se bo ta demografski trend nadaljeval. Negativni trend je vsaj delno zamejilo okrepljeno priseljevanje: iz tujine je prišlo skoraj 290.000 ljudi. Toda če pogledamo samo število rojstev in smrti, je slika mnogo slabša.
Naravni prirast negativen
Kako pa je pri nas? Veliko povedo že sami podatki, ki jih zbira Statistični urad Republike Slovenije, vendar ti potrebujejo dodatna pojasnila, saj številke vendarle ne razkrijejo vsega. V letu 2022 je bilo po začasnih podatkih v Sloveniji rojenih 17.366 otrok. Številka je podobno nizka kot leta 2003, ko se jih je rodilo 17.321, kar je najmanj od leta 1992. Največ otrok, to je 22.343, je bilo v naši državi rojenih leta 2010. Naravni prirast je v Sloveniji vsako leto od 2017 naprej negativen, saj vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Naravni prirast je bil po začasnih podatkih v letu 2022 pozitiven samo v septembru. Na letni ravni je znašal minus 5100 prebivalcev oziroma 2,4 na tisoč prebivalcev.
A če se osredotočimo samo na rodnost, je bila ta po podatkih Statističnega urada RS v zadnjem desetletju precej stabilna in se je gibala okoli 1,6 otroka na žensko v rodni dobi, kar je primerljivo s povprečjem v Evropski uniji. A kljub temu število živorojenih otrok v Sloveniji po letu 2010 upada, posledično se zmanjšuje tudi nataliteta, to je število živorojenih na 1000 prebivalcev.
»Upad je posledica vse manjšega števila žensk v rodni dobi, še posebno strmo je v zadnjih letih padlo število žensk v starostni skupini od 25 do 34 let, ki predstavlja vrh rodne dobe,« pojasnjuje Barbara Mihevc Ponikvar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vse manjše število žensk v rodni dobi, ki ga beležimo v zadnjih letih in vpliva na padec natalitete, je posledica padca rodnosti konec prejšnjega stoletja. Po letu 1980 je namreč število rojenih otrok v Slovenji dve desetletji strmo upadalo in se skorajda razpolovilo. Leta 1980 se je rodilo skoraj 30.000 otrok, leta 2003 le še dobrih 17.000 in tako so današnje generacije mater vse manjše. Zanimiv je tudi podatek, da tudi totalna stopnja rodnosti, to je število otrok, ki jih v povprečju rodi ženska v svoji rodni dobi, ostaja bistveno višja, kot je bila pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. »Številke torej kažejo, da je rodnost bistveno višja kot pred desetletji. Torej se pari enako pogosto odločajo za rojstvo otrok. Glede na to, da bo v naslednjih petnajstih letih vse manj rojstev, ker bo absolutno število žensk v rodni dobi manjše, bo tudi število porodov manjše. Torej, tudi če se bodo pari odločali za rojstvo otrok enako pogosto kot danes, bo absolutna številka porodov v naslednjih petnajstih letih manjša. To bo treba poznati in upoštevati pri interpretaciji statističnih podatkov o rojstvih,« pojasnjuje prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Starost porodnic vse višja
Bolj skrb zbujajoč pa je podatek, da je starost žensk ob rojstvu otrok vse višja. Povprečna starost porodnic znaša namreč dobrih 31 let, medtem ko so ženske, ki rodijo prvič, leto in pol mlajše. Povprečna starost porodnic je od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja porasla za skoraj šest let, razmak med rojstvi pa se je zmanjšal. Močno je upadla stopnja rodnosti žensk, mlajših od 25 let, kar gre pripisati porastu terciarnega izobraževanja. Po letu 1990 pa je zelo porasla stopnja rodnosti žensk, starej
ših od 30 oziroma 35 let. V zadnjih petnajstih letih ni bilo več izrazitih sprememb v starostno specifičnih stopnjah rodnosti, počasi se je še nadaljeval trend premikanja rojevanja v višjo starost.
Prof. dr. Bojana Pinter na vprašanje, ali pri svojem delu opaža, da pari iz takšnih ali drugačnih razlogov ne želijo imeti otrok, odgovarja, da tega ne zaznava. »V vsakdanji praksi tako ob svetovanju o načrtovanju družine kot pri zdravljenju neplodnosti opažamo, da se pari odločajo za zanositev vedno kasneje. Materinstvo se odlaga v kasnejša leta tudi zaradi daljšega izobraževanja, spremenjenega življenjskega sloga in možnosti kariernih poti. Pred štiridesetimi leti so bila dvajseta leta najpogostejša leta za ustvarjanje družine, sedaj so to trideseta ali celo štirideseta leta. Želja po ustvarjanju družine ni zamrla, ampak se je samo premaknila za nekaj let v prihodnost,« trend opisuje ginekologinja.
Kot dodaja, se redki pari odločajo, da otrok ne bodo imeli – več je samskih brez ustreznega partnerja oziroma partnerice. »Največ pa je takšnih, ki zaradi starosti postanejo manj plodni in je zdravljenje neplodnosti manj uspešno. Žal začne plodnost pri ženski upadati po tridesetem letu, pri moških pa po štiridesetem letu. Zato je edini nasvet, ki ga ginekologi lahko damo parom, ta, da naj se, če si želijo imeti družino v prihodnosti, za to čim prej odločijo,« še svetuje.
»Največ parov je takšnih, ki zaradi starosti postanejo manj plodni in je zdravljenje neplodnosti manj uspešno. Žal začne plodnost pri ženski upadati po tridesetem letu, pri moških pa po štiridesetem letu.«
Najmanj otrok na Obali
Svetovno prebivalstvo je leta 2022 po ocenah Združenih narodov doseglo 8 milijard ljudi in se vsako leto poveča za več kot 80 milijonov. Projekcije kažejo, da bo še naraščalo in se bo konec tega stoletja bližalo 11 milijardam ljudi. Pričakujejo, da bo najhitreje naraščalo prebivalstvo držav Afrike, kjer celotna stopnja rodnosti po podatkih Population Reference Bureau presega 4 otroke na žensko v rodni dobi. V preostalih delih sveta je stopnja rodnosti bistveno nižja, v Evropi v povprečju znaša 1,5, v Severni Ameriki 1,6, v Južni Ameriki in
Aziji 1,9 ter v Oceaniji 2,1 otroka na žensko v rodni dobi.
Pri nas je zadnja leta totalna stopnja rodnosti 1,6 otroka na žensko v rodni dobi, kar je višje, kot je bila od devetdesetih let do leta 2006. Zanimiv je tudi podatek, ki kaže, da stopnja rodnosti ni po vsej državi enaka. Leta 2021 je znašala celotna stopnja rodnosti od 1,4 otroka na žensko v rodni dobi v obalno-kraški regiji do dva otroka na žensko v rodni dobi v jugovzhodni slovenski regiji. »V regijah z višjo stopnjo rodnosti se rodi več otrok tretjega ali višjega reda. Tretjega otroka in več pogosteje rodijo ženske z nižjo stopnjo izobrazbe, prav tako prebivalke Slovenije, katerih država prvega bivališča ni bila Slovenija. Z leti počasi narašča tudi delež žensk, ki sploh niso rodile,« razpoložljive podatke interpretira Mihevc-Ponikvarjeva.