Premije za zdaj ostajajo enake
Vzajemna zaradi vladne uredbe ne sme dvigniti premije – S prenosom na javno zdravstveno blagajno bi razliko krili iz proračuna
Zavarovanci, ki imajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklenjeno pri zavarovalnici Vzajemna, bi po novih izračunih na mesec morali plačevati 44,78 evra namesto dosedanjih 35,67 evra. Vendar je vlada z uredbo o najvišji ceni premije dopolnilnega zavarovanja določila, da se premija ne sme dvigniti, kar pa je po mnenju Vzajemne nezakonito, zato so zoper njo vložili tožbo. Ker je višina premije prenizka, zavarovalnici grozi likvidacija, je zatrdil predsednik njene uprave Aleš Mikeln. Okoli 758.000 zavarovancev, kolikor jih ima dopolnilno zavarovanje sklenjenih pri Vzajemni, bo torej kljub povišanju premije do prenehanja uredbe, če bo do nje prišlo, plačevalo enako osnovno mesečno premijo kot doslej.
Višji stroški v zdravstvu
Razlog, da je dosedanja premija prenizka, je, kot so zatrdili v upravi, ta, da se stroški v zdravstvu v zadnjih letih povečujejo. V letih od 2020 do 2022 so se na primer stroški zdravstvenih storitev, kjer se beleži najvišja rast, to so specialistična ambulanta in bolnišnična dejavnost, osnovna zdravstvena dejavnost, nenujni reševalni prevozi in zdraviliško zdravljenje, povišali za 20 do 30 odstotkov. Na premijo dopolnilnega zavarovanja med drugim vplivajo višina in ob
seg doplačil, spremembe cen zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter medicinska inflacija, je naštel Mikeln. Dodal je, da bo na povišanje stroškov zdravstva lahko vplivalo tudi morebitno povišanje plač zaposlenih v zdravstveni dejavnosti, o čemer tečejo pogovori vlade v okviru pogajanj za vzpostavitev ločenega plačnega stebra za zdravstvo. Vse to botruje temu, da so aktuarji Vzajemne (in prej tudi zavarovalnice Triglav) izračunali, da bi bilo treba premijo dvigniti na 44,78 evra.
Na vprašanje, ali so se v zadnjih dveh letih spremenile pravice zavarovancev oziroma ali se je košarica kakšnih pravic iz obveznega zavarovanja prenesla v dopolnilno, v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odgovarjajo, da ne, saj so deleži vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih krijeta obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, že več kot deset let enaki. Prav tako se z zakoni ali pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v zadnjih nekaj letih niso krčile, temveč širile, poudarjajo.
Tudi odhodki ZZZS za zdravstvene storitve so se z 2.121.020.918 evrov v letu 2019 povišali na 2.667.768.354 evrov v letu 2022, kar predstavlja 25,8-odstotni dvig odhodkov, in sicer predvsem zaradi vpliva dviga plač v zdravstvu oziroma boljšega vrednotenja programov zdravstvenih storitev
ter zaradi širjenja obsega zdravstvenih programov z dodatnimi timi (kadri), deloma pa tudi zaradi uvajanja novih metod zdravljenja in zdravstvenih tehnologij. Kljub temu ZZZS ne razmišlja o dvigu prispevkov zavarovancev v javno zdravstveno blagajno. Ocene o tem, ali je dvig premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja upravičen, v ZZZS ne morejo podati, saj zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, svoje obveznosti plačujejo neposredno izvajalcem zdravstvenih storitev. Ta plačila ne gredo prek ZZZS. Izvajalec zdravstvenih storitev izstavi ločen račun za javno in za prostovoljne zdravstvene zavarovalnice. Zasebne zavarovalnice tudi ne poslujejo po pravilih denarnega toka kot ZZZS, poleg tega morajo del premij nameniti za različne oblike rezervacij, kar ureja zavarovalniška zakonodaja. Prav tako izdatki ZZZS in zasebnih zavarovalnic niso povsem primerljivi. Kot primer navajajo izdatke ZZZS za zdravljenje covida-19 v obdobju 2020–2022, ki sta jih v celoti krila državni proračun in ZZZS, nič pa dopolnilno zdravstveno zavarovanje. »Dejstvo pa je, da te zasebne zdravstvene zavarovalnice za razliko od ZZZS poslujejo tudi po načelu dobička, s katerim v primeru delniških družb lahko lastnik odloči, da se uporabi tudi za izplačilo dividend – torej ne le za zdravstvene storitve zavarovancev,« pravi Damjan Kos iz ZZZS.
Prenos dopolnilnega v obvezno
Ta nepreglednost je tudi eden od razlogov, da se je vlada pred kratkim odločila za predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s čimer bi dopolnilno zavarovanje spremenili v obvezno in ga prenesli na javni zavod (torej ZZZS). Parlamentarna obravnava tega predloga se bo začela ta teden in bo potekala po rednem, torej najbolj dolgotrajnem postopku. V predlogu sicer piše, da se dopolnilno zavarovanje ukine oziroma preoblikuje 1. septembra.
V Vzajemni se z zakonskim predlogom ne strinjajo. »Uresničitev koalicijskega predloga bi pomenila, da bi se Slovenija uvrstila v krog Severne Koreje, Mongolije, Venezuele in Kube. Vse resne države imajo tako državno kot zasebno financiranje zdravstva,« je dejal Mikeln in poudaril, da ne nasprotujejo spremembam na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. »V Vzajemni že več kot deset let opozarjamo na nujnost spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sedanji model financiranja zdravstva namreč ni vzdržen, saj se stroški iz naslova dopolnilnega zavarovanja ves čas povečujejo. Zavarovalnice nimajo vpliva na višino premije niti na namenskost zbranih in porabljenih sredstev.« Vzajemna je v preteklem letu zabeležila izgubo v višini šest milijonov evrov pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Če bo premija ostala takšna, kot jo je določila vlada, v Vzajemni ocenjujejo, da bi leto 2023 zaključili z več kot 33 milijoni evrov izgube na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Zavarovalnici Vzajemna zato grozi likvidacija.
O njej bi odločala Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi kapitalske ustreznosti zavarovalnice, ki je trenutno nekaj nad 180-odstotna. Ko bo padla na 120 odstotkov, jo bo agencija pozvala, naj ukrepa, a tega zaradi vladne uredbe ne bo mogla storiti, je dejal Mikeln. Ko pa bo ustreznost padla na 100 odstotkov, bo agencija sprožila likvidacijo. Kdaj bi se to lahko zgodilo, je težko napovedati, saj gibanja kapitalske ustreznosti ni mogoče napovedati, ker se njihovi izdatki iz meseca v mesec zelo spreminjajo.
V primeru likvidacije se bo postavilo vprašanje veljavnosti pogodb med Vzajemno in približno 758.000 zavarovanci, ki imajo pri njej sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. O prekinitvi zavarovalnih pogodb sicer razmišljajo že zdaj, saj morajo, kot je pojasnil Aleš Mikeln, razmišljati o vseh scenarijih. Na vprašanje, kdaj bi lahko prekinili pogodbe, še ni mogoče odgovoriti, a se to zagotovo ne bi zgodilo čez noč.
Obvezno ostaja enako
Če bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli na javno zavarovalnico, predlog zakona predvideva valorizacijo novega zneska obveznega zdravstvenega prispevka prvič šele v letu 2025. Do tedaj bo ostal na ravni 35 evrov.
Vzajemna je premierja Roberta Goloba zato že pozvala k dialogu, poslala pa mu je tudi tri možne rešitve: umik uredbe, zmanjšanje deleža cen zdravstvenih storitev in zdravil, ki se krijejo iz dopolnilnega zavarovanja, ali državno kritje izgub, ki jih zaradi uredbe ustvarjajo zavarovalnice. »Če se to ne bo zgodilo, v Vzajemni prosimo poslanke in poslance, naj dopolnilno zavarovanje ukinejo čim prej,« je še dejal Mikeln.
Če bi se to zgodilo in bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli na javno zavarovalnico, predlog zakona predvideva valorizacijo novega zneska obveznega zdravstvenega prispevka prvič šele v letu 2025. Do tedaj bo ostal na ravni 35 evrov. Predlog zakona sicer ne predvideva dodatnih proračunskih sredstev v letih 2023 in 2024 za ZZZS in ne predstavi celovitih finančnih učinkov uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka na državni proračun in druga javnofinančna sredstva.
Kljub temu predlog zakona odpravlja finančna tveganja, ki bi lahko nastala tudi s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje. Zagotavlja tudi finančno vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer s pokritjem morebitnega primanjkljaja prihodkov nad odhodki ZZZS iz državnega proračuna.