Tetovaže – moda za vse življenje
Ljudi, ki imajo na telesu poslikave v obliki tetovaž, je vse več – Pri izbiri tetovatorja ne hitimo – Pomembna je primerna nega – Tatuje je mogoče tudi odstraniti
Spletne aplikacije, ki uporabniku ponujajo nabor najrazličnejših fotografij (instagram, pinterest …), so polne tudi kolažev fotografij, ki ponujajo vpogled v to, kako je bilo nekaj videti pred desetletji in kako je danes. Na primer: na levi strani je fotografija puščave z dvema osamljenima stavbama in poleg letnica 1980, na desni pa velemesto s najvišjimi stolpnicami na svetu in poleg letnica 2022. Obe fotografiji pa prikazujeta natančno isti kraj, na katerem je danes razširjeno velemesto – Dubaj.
V tem smislu je bila sestavljena tudi fotografija, na katero smo naleteli pred dnevi. Prikazovala je neimenovano plažo v Dalmaciji. Na levi strani iz leta 1970, na desni iz lanskega leta. In čeprav je bila plaža domala identična, je bila razlika pri – ljudeh. Na levi so bili vsi vitki, desno vsi s konkretnim viškom kilogramov. Kar niti ni tako zelo nenavadno, saj je fotografija spadala pod članek o tem, da je Hrvaška država z največjim deležem odraslih s čezmerno telesno težo ali debelostjo v Evropski uniji. Pa še nekaj je bilo opaziti na fotografiji, kot je tudi na mnogih drugih, ki prikazujejo ljudi na plaži v preteklosti in danes: če je bil včasih tu in tam kakšen, ki je imel na telesu manjšo tetovažo (recimo kot spomin na služenje vojaškega roka), je dandanes »porisanih« že toliko ljudi, da je vsaj med mlajšimi že skorajda manj tistih, ki so brez tetovaže. »Prelom se je zgodil že pred nekaj leti in danes ima tetovaže res veliko ljudi. Celo toliko, da je moja tiha teorija naslednja – zna se zgoditi, da se nove generacije ne bodo več hotele toliko tetovirati, ker bo to iz mode, saj bodo skorajda vsi starši potetovirani,« nam ob obisku studia Uriela Tattoo (v Ljubljani sta dva, v centru in na Fužinah) pove tamkajšnja tetovatorka Nika Jakop.
Cena naj ne bo merilo
Omenjeni studio pod svojo streho združuje več tetovatorjev, kar je dobrodošlo tudi s tega vidika, da lahko stranke z različnimi željami najdejo pravega. Kot nam razloži tetovator Tilen Dominik Perko, je tetovaž namreč več vrst, še zdaleč pa ne delajo vsi vseh. »Lahko bi rekel, da je stilov skorajda toliko, kolikor je tetovatorjev, vseeno pa so glavne kategorije realizem, linijski tatuji, tradicionalni in neotradicionalni, napisi, barvni realizem, črno-beli realizem, potem so tatuji, narejeni s sivinami, ki jih delam tudi sam, pa kombinacije vsega skupaj …« našteje Perko in doda, da naj bo to, kakšen stil tatuja si nekdo želi, tudi podlaga za izbiro tetovatorja, ki si ga posameznik ali posameznica izbere. Pri čemer je dandanes vse skupaj še precej lažje raziskati kot nekoč. »Najlažje je svoje znanje pokazati na konvencijah, na katerih tekmuješ z drugimi, in ko dobiš nagrado, stranke vidijo, da si dober. Je pa pomembno, da ti nagrade ne stopijo v glavo, glavno je ostati skromen in si prizadevati, da si vsak dan boljši,« nam pove Tilen Dominik. Nika pa doda: »Dobro blago se samo hvali, zato gre največ dobrih besed od ust do ust. Ko nekdo vidi tatu, ki mu je všeč, se pozanima, kje je bil narejen, in tako vse steče kar samo od sebe.« Kot idealna platforma tako za tetovatorje kot tiste, ki iščejo, pri kom bi se tetovirali, pa se je v zadnjih letih zacementiral – instagram. Na njem je namreč iz slikovnega materiala hitro razvidno, kateri stil je določenemu tetovatorju blizu, v katerem najraje ustvarja. »Tetovatorjev je danes res veliko in zagotovo se najde za vsakogar kakšen,« še pove Perko, ki tudi svetuje, naj se za tatu in tetovatorja ne odločimo prehitro ter naj bo vse skupaj plod temeljitega razmisleka, saj gre ne nazadnje za nekaj, kar bomo načeloma na sebi nosili vse življenje. Zato naj tudi na ceno, če le gre, ne gledamo, ali naj ta vsaj ne bo najpomembnejše merilo.
Fotografije spolovil
Potem ko se nekdo odloči, pri kom se bo tetoviral, in je ideja všeč tudi tetovatorju, je ta nato najzadovoljnejši, če je stranka dojemljiva tudi za njegove predloge. »Je pa nato od posameznika odvisno, koliko se prepusti oziroma koliko svobode prepusti izvajalcu. Gre za iskanje kompromisov, kot umetnik pa seveda najraje delam po svojih dizajnih, ki jih tudi objavljam na instagramu,« pojasni Perko, ki pravi, da če predlog tatuja ni v njegovem stilu, stranki svetuje drugega tetovatorja, v primeru, da bi tetovaža vsebovala neprimerne simbole, kot je denimo svastika ali kaj podobnega, pa bi ga zavrnil, prav tako ne bi tetoviral intimnih delov telesa.
A prav z intimnimi deli telesa je povezana ena izmed najzanimivejših prigod, ki so jim bili priče v omenjenem studiu. »Pisal nam je par z željo po tatuju na spolovilih. Odgovorili smo jima, da bi bili morda odprti za to idejo, in prosili, da posredujeta kakšno fotografijo. A namesto fotografij dizajna za tetovažo smo v odgovor dobili fotografije njunih spolovil. Nato se nista več oglasila,« pove Nika Jakop. Zanimive anekdote se spomni tudi Tilen Dominik Perko: »Pred časom sva z Niko tetovirala gospoda, pri katerem sem sam prekrival napis njegovega nekdanjega dekleta z drugim motivom, Nika pa mu je sočasno tetovirala ime novega.«
Poskusi lahko vsak
Ker gre pri tetoviranju vendarle za neke vrste poseg v telo, saj se barva na kožo vnaša z majhnimi iglami, je treba paziti tudi na higieno in primerne delovne pogoje, ki jih po besedah naših sogovornikov nadzira tudi inšpekcija. Sicer pa stranke ob prvem obisku vedno seznanijo s tem, kaj se lahko zgodi po tetoviranju in kako morajo s tetovažo ravnati same, saj marsikdo denimo ne ve, da se sveže tetovirana koža v nekaj dneh olušči. »Ključnega pomena pri negi v dneh po tetoviranju je predvsem, da je tatu čist. Da se ga ne dotikamo z umazanimi rokami in se ga ne dotikajo drugi. Ob tem uporabljamo različne kreme, ki blažijo stranske učinke celjenja – srbečico, luščenje … Treba pa je paziti, da se ne pretirava, da je sloj kreme tanek in da koža diha. Izogibamo se vlagi, telesni vadbi, soncu. To je nasploh največji sovražnik tatujev, saj jih je treba, tudi ko so že povsem zaceljeni, pred izpostavljanjem soncu skrbno namazati z zaščitno kremo,« razloži Perko in doda, da v vseh letih ne ve niti za en zdravstveni zaplet, le ena sama stranka je imela blago alergijsko reakcijo, ki pa se je hitro rešila sama od sebe.
Formalne izobrazbe za tetovatorje sicer ni, tako da v teoriji to lahko postane vsakdo, jasno pa je, da se ob vedno večjem navalu strank obdržijo le najboljši, ki imajo nato tudi veliko dela, zato se tudi na termine lahko čaka precej dolgo. »Edini pogoj je, da ima posameznik ali pa nekdo v podjetju, v katerem se dejavnost opravlja, narejeno kozmetično ali zdravstveno šolo – le tako studio namreč lahko dobi obrtno dovoljenje za opravljanje tega poklica. Znanje o koži je seveda pomembno, a sam bi kot pogoj vendarle dodal še usposabljanje na področju umetnosti,« nam, medtem ko njegova stranka od bolečin že pošteno trpi, pojasni Perko. Sam je obiskoval Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in se na področju tetoviranja še vedno vseskozi izobražuje ter izpopolnjuje svoje znanje, predvsem na seminarjih svetovno znanih strokovnjakov za tetoviranje. »Seveda pa tudi sam rad prenašam znanje na druge, rad jim svetujem in sploh z veseljem pomagam.«
Pri moških bolj sprejemljivo
Ko smo v uvodu omenili, da je dandanes sploh med mladimi že skorajda več tistih, ki tatu imajo, kot onih, ki ga nimajo, to seveda ne pomeni, da je tetoviranje omejeno samo na starostno kategorijo, denimo, pod 30 let. Ko jo omenimo, namreč oba sogovornika to hitita zanikati. »Stranke so vseh 'vrst' in vseh starosti. Tetoviramo vse, zdravnike, odvetnike, ministre, profesorje, babice, dedke … Približno enak delež je žensk in moških,« povesta, medtem ko Tilen Dominik Perko doda, da je spodnja meja postavljena pri 16 letih, a da je za mladoletne od 16. do 18. leta potrebno dovoljenje staršev. »Se mi pa
Tilen Dominik Perko, tetovator: »Tudi pri tatujih so slogi in motivi, ki so v modi, kar je malce nenavadno, glede na to, da govorimo o nečem, kar bomo nosili vse življenje. Če je nekaj v modi, pomeni, da nekoč ne bo. Trenutno so priljubljeni čisto majhni realistični motivi in napisi s tankimi linijami. A klasika se bo vedno obdržala.«
osebno zdi ta meja prenizka in bi jo dvignil,« še pove.
Z njim se verjetno ne bi strinjali tisti, ki so svoj prvi tatu komajda dočakali. Med njimi je danes 21-letna Tara Kregar iz Ljubljane, ki se je nad tatuji navduševala že od mladih nog, za svojega prvega pa se je odločila pri 17 letih. »Dovoljenja mame sicer nisem imela, a ko sem ji ga pokazala, ji ni preostalo drugega, kot da se z njim sprijazni. Tudi tetovator ni zahteval dovoljenja staršev, kar se mi sicer danes zdi precej neodgovorno, pri 17 letih pa o tem seveda nisem razmišljala. Takrat je bilo pomembno le, da sem dobila tatu, četudi niti ni bil najlepše narejen,« nam pove Tara, na kateri se je do danes, vključno z nekaterimi manjšimi, nabralo že 12 tatujev. Pravi, da ji ni žal niti za enega, tudi za prvega ne, saj vsak nosi simboličen pomen. »Dvomim tudi, da mi bo kdaj žal, čeprav ravno to večkrat slišim – da bom, ko bom starejša, katerega od njih obžalovala. Če se slučajno zgodi kaj takega, pa je danes več načinov, da se ga odstrani oziroma prekrije. Če že, mi je žal, da nisem že prej prišla do Sarah (tetovatorke Sa
rah Jackson, ki dejavnost opravlja v studiu Tiny Terror Tatoo v Ljubljani, op. p.), s katero sem zelo zadovoljna, saj vse naredi točno tako, kot si zamislim.«
Kako pa tatuje na mladem dekletu sprejema okolica? Tara pravi, da je to, kot vse drugo, odvisno od posameznika. »Vedno več je takšnih, ki jim je všeč, so pa tudi takšni, ki vihajo nos. Pravzaprav mi je precej vseeno, kaj si mislijo, me pa zmotijo in se mi zdijo neprimerni negativni komentarji ljudi, ki jih to ne zadeva in nanje niti malo ne vpliva. To se mi zdi podobno, kot bi jaz nekomu očitala, zakaj ima vsak dan za kosilo krompir,« še pove Tara Kregar, ki prav tako opaža tudi, da je odziv okolice odvisen od spola potetoviranca. »Pri moških je vse skupaj res že povsem sprejemljivo, pri ženski, ki ima recimo potetovirano celo roko, pa se hitro pojavijo opazke, da je to preveč moško. Česar pač ne morem razumeti. Ne vem, kako je lahko umetnost, kar tetovaže so, moška ali ženska.«
Tudi odstranitev vedno več
Vsi naši sogovorniki so omenili tudi možnost, da se lahko tatuja znebimo, če ga ne želimo več imeti. Eden izmed načinov je, da se ga prekrije z drugim motivom (Nika Jakop je dejala, da po njenih izkušnjah že skoraj 40 odstotkov tatujev, ki jih naredi, zajema prekrivanje starejših), drugi pa, da se ga odstrani. Pri Estetiki Nobilis, pri kateri se že dlje časa med drugim ukvarjajo z odstranjevanjem neželenih tetovaž, so nam tako povedali, da je odstranjevanje mogoče izvesti z različnimi metodami, najpogosteje pa se izvaja laserska odstranitev. »Postopek poteka s pomočjo močnega laserskega žarka, ki ga usmerimo v tetovažo in tako razbijemo barvni pigment na manjše delce, ki ga telo nato izloči prek limfnega sistema. Proces odstranitve tetovaže zahteva več obiskov pri specialistu, običajno od sedem do petnajst, seveda pa je vse skupaj odvisno od številnih dejavnikov, kot so velikost tatuja, vrsta in globina barvila, starost tetovaže, tip kože …« nam pove estetski terapevt ter doda, da ob več obiskih laserske odstranitve barva tetovaže postopoma bledi do popolne odstranitve, le pri kompleksnejših tetovažah se lahko po postopku pojavijo manjše brazgotinice ali pigmentne spremembe, vendar pa se je tehnologija laserjev že toliko izboljšala, da je tveganje za kaj takega minimalno.
Pri odstranjevanju tetovaž sicer velja, da je lahko nekoliko zahtevnejše kot črno-bele odstranjevati barvne, zato je pri slednjih običajno potrebnih več obiskov, določen vpliv pri odstranitvi pa ima tudi to, kje imamo tatu. »Na delih telesa z dobro cirkulacijo krvi, kot so ramena, prstni koš in hrbet, je odstranjevanje lahko hitrejše, saj se na teh predelih boljše in hitreje razgrajuje barvni pigment. Odstranjevanje na predelih, kjer je cirkulacija krvi manjša, kot so stopala, gležnji, roke in prsti, pa lahko zahteva več postopkov,« še pove Geiser in doda, da se tudi zanimanje za odstranjevanje tetovaž z leti povečuje.