Namočenost tal je bila res ogromna
Kako na plazenje tal, posledice obilnih padavin in dogodke, ki smo jih doživeli te dni, gledajo strokovnjaki – Pogovor z dr. Tino Peternel z Geološkega zavoda Slovenije
Iz različnih koncev Slovenije so te dni poročali o neverjetnem številu zemeljskih plazov. Več kot 1100 so jih našteli in v času pisanja tega novinarskega prispevka so poročali še o novih. Katastrofa, kakršni smo bili priča, je res nekaj izjemnega. Tako visoka številka je presenetila tudi mnoge strokovnjake, med njimi geologe. Tina Peternel z Geološkega zavoda Slovenije je bila te dni precej izpostavljena, novinarji so želeli to ali ono pojasnilo. Z njo smo malce bolj poglobljeno spregovorili o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo, in poiskali interpretacijo skozi njene izvedenske oči.
Med drugim smo jo vprašali, kako gleda na tako visoko število primerov.
»To je res ogromna številka,« je odgovorila, »in čeprav je območje Slovenije tudi sicer izpostavljeno, kar zadeva plazove – ker so take značilnosti prsti in tal –, toliko plazov vendarle ni nekaj običajnega.« Od tu naprej je tekel zelo zanimiv pogovor.
Čemu bi torej lahko pripisali tolikšno katastrofo?
»Že res dolgo nismo bili priča takemu močnemu padavinskemu dogodku, torej dolgotrajnemu deževju, ki se je vleklo vse od 5. maja naprej. Posledično je bila namočenost tal velika. Glavni razlog, da je Slovenija zelo izpostavljena zemeljskim plazovom, je njena reliefna razgibanost in geološka ter tektonska pestrost. V tem primeru je bil glavni povod za pojav tako številnih zemeljskih plazov dolgotrajno in močno deževje ter namočenost tal. Tako bi rekla, da so bili zaradi dolgotrajnega deževja pojavi sicer pričakovani in smo nanje opozorili.«
Ko rečete, da je velik del slovenskega ozemlja izpostavljen takšnim pojavom, kaj imate v mislih?
»Slovenija je tudi sicer podvržena plazenju tal, če gledamo na splošno in četudi ne bi bilo padavinskih dogodkov. Tako je predvsem zaradi gričevnatega, hribovitega reliefa. Pri nas je tudi zelo pestra geološka sestava tal, kot rečeno, se pravi, da se na majhnem ozemlju spreminja geologija, imamo prelome, kamnina je drobljena ... Vse to so pogoji za sprožanje zemeljskih plazov.
Res pa je, da so zadnja leta bolj pogosti ekstremni vremenski dogodki in obilne padavine, ki običajno sprožijo zemeljske plazove. Je pa tudi dejstvo, da se je v zadnjih 20 letih povečalo poseljevanje ljudi in gradnja infrastrukture, zato smo bolj izpostavljeni tem pojavom, kot smo jim bili v preteklosti.«
Geologi govorite tudi o sprožiteljih teh pojavov. Kateri sodijo mednje?
»Res je. Ti so sicer lahko različni. V Sloveniji so to večinoma padavine, za katere bi rekli, da so glavni sprožitelji. Potem so lahko dejavnik tudi ljudje, ki z nepravilnimi posegi vplivajo na stabilnost pobočja. Morda v nekem trenutku, ko kaj naredijo, ne sprožijo plazu, ampak v kombinaciji s takimi padavinskimi dogodki, kot smo jim bili priča zdaj, lahko tudi vplivajo na stabilnost pobočja.«
Na kaj morajo biti ljudje pozorni, da morda sami pravočasno opazijo nevarnost?
»Prebivalci morajo biti posebej pozorni na območja, kjer so se v preteklosti že pojavljali zemeljski plazovi. Pozorni naj bodo tudi na dogajanja na stanovanjskih objektih in infrastrukturi ter v njihovi okolici. Opozorilni znaki, kot so razpoke (na in v objektu ter na tleh), posedanje tal, zatikanje vrat in oken, kalna voda, se pojavijo pred sprožitvijo plazu. Ljudje naj bodo pozorni tudi na zastajanje vode, ki kaže na to, da se je zemljina že popolnoma zasičila z vodo in da pod določenim naklonom obstaja večja verjetnost, da lahko splazi.
V primerih, ko se pojavijo našteti znaki, na Geološkem zavodu Slovenije svetujemo, da prebivalci o tem obvestijo regijski center za obveščanje na številko 112, da bodo po potrebi izvedli nujne začasne ukrepe, kot so prekrivanje s PVC, preusmerjanje plazine in odvodnjavanje.
Prebivalci naj v tem času ne izvajajo posegov v okolje oziroma morajo biti ti izvedeni pod strokovnim vodstvom.«
Ali se lahko na istem območju, na kraju, kjer se je plaz sprožil, ob kasnejših padavinah sproži še enkrat?
»Ko se plaz enkrat sproži, se na tistem delu sicer vzpostavi ravnovesje sil, ampak to še ne pomeni, da se plaz ne bo sprožil globlje ali pa v neposredni bližini. Pri plazenju se na površini pojavijo odprte razpoke, skozi katere lahko dodatno doteka meteorna voda v samo plazino in tako je nevarnost za nastanek novega plazu večja. Zato svetujemo, da se kot interventni ukrep območje plazu, kjer so odprte razpoke, če je le možno, pokrije s PVC-folijo in se tako prepreči dotok vode v plazino.
Kot dolgoročno rešitev je treba izvesti sanacijske ukrepe. Kakšen bo
sanacijski ukrep, je odvisno od tega, kako obsežen in globok je pojav, od lokacije pojava, ceste, pobočja in tako naprej ter od tega, kaj ta pojav ogroža, torej ali gre za cesto, objekt ali gozd.
Največkrat se lokalni pojavi plazov sanirajo s podpornimi in drenažnimi ukrepi, ki preprečujejo nadaljnje plazenje. Poudariti pa je treba, da morajo biti sanacije izvedene strokovno z upoštevanjem predhodnih geoloških raziskav na terenu.«
Omenili ste, da smo lahko dejavnik tudi ljudje sami. Kaj ste imeli v mislih?
»V Sloveniji govorimo o vse bolj gosti naseljenosti, kar pomeni, da je po eni strani izpostavljenost toliko večja. Ljudje so sicer pomemben dejavnik posebej v primerih nepravilnih posegov v okolje ali ko preprosto ne upoštevajo, da je teren podvržen plazovom. Vsi posegi v okolje, kot so izpodkopavanja in useki v pobočja, povečanje nagib pobočja, sprememba rabe tal, goloseki, obremenitev pobočja z gradbenimi objekti, se morajo izvesti sistematično in pod strokovnim vodstvom geologov, gradbenikov, geotehnikov. V nasprotnem primeru prej pride do pojavov zemeljskih plazov. Preventiva je pravzaprav najcenejša in boljša kot kurativa.
Poleg tega moramo pri načrtovanju in gradnji upoštevati vpliv na druga bližnja oziroma sosednja zemljišča. Z določenim posegom, kot je golosek, gradnja ceste ali objekta, ali pa
tudi sanacijskim ukrepom lahko zagotovimo stabilnost svojega objekta, hkrati pa poslabšamo razmere na sosednjih zemljiščih.
Mar ni nobenih zakonskih določil?
»Morda je del težave v tem, da v resnici ni zakona, ki bi določal, da moramo vedno imeti in upoštevati mnenje geološke stroke pri recimo izdaji gradbenih dovoljenj. Kot Geološki zavod Slovenije, če navedem ta primer, sicer lahko izdamo priporočila, ki pa jih ni nujno upoštevati. Moram pa tudi povedati, da občine, ki se sicer glede izdaje gradbenih dovoljenj odločajo samostojno, zadnje čase praviloma prisluhnejo našim zaključkom.
Med tem pogovorom ste večkrat pokazali na zemljevid na računalni
škem zaslonu pred vami. Lahko poveste kaj več o njem?
»Geološki zavod Slovenije po naročilu direkcije za vode izdeluje opozorilne karte nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja, ki označujejo izvorna območja pojavljanja različnih pobočnih masnih premikov (zemeljski plazovi, podori, drobirski tokovi). Karte v merilu 1:25.0000 se lahko upoštevajo pri prostorskem načrtovanju in pri presoji vplivov načrtovanih posegov na okolje na ravni občine. Za zdaj so te karte narejene za 68 občin in upamo, da se bo izdelava teh kart nadaljevala. Naša želja je, da pokrijemo čim več občin v Sloveniji. Med drugim smo v občinah, kjer smo to že naredili, terensko preverili plazove in podobno, tako da je slika glede tega vedno boljša. Mimogrede, ti zemljevidi so javno dostopni.«