Tablica za 15 milijonov
Nekatere registrske oznake so vredne pravega bogastva
Kaj se zgodi, ko ultrabogatim ni več dovolj, da se vozijo in kažejo v najbolj ekskluzivnih in luksuznih avtomobilih? Kako še s svojimi jeklenimi konjički izstopati, da bodo vsi vedeli, da so nekaj posebnega oziroma da je takšen njihov lastnik? To so vprašanja, ki z zdravo pametjo nimajo pretirano trdne povezave, a prav takšna so si zastavljali milijarderji v Združenih arabskih emiratih. In očitno prišli na idejo, da je to možno tako, da na svoj avto »nataknejo« registrske tablice, ki so zaradi oznake nekaj posebnega. A to ne pomeni, da so izdelane iz zlata ali okrašene s kakšnimi dragimi kamni. Ne, pomembno je, kaj je na njih zapisano. Ko ima namreč nekdo v posamezni državi določeno oznako, je ta pač njegova, in če hoče imeti prav tako kdo drug, jo mora odkupiti. Leta 2008 je tako arabski poslovnež Said Abdul Gafur Kuri na dražbi v Abu Dabiju za registrsko tablico s številko 1 odštel neverjetnih 14 milijonov dolarjev, prav prejšnji mesec pa je padel nov rekord – v Dubaju je (za zdaj) neznani kupec za tablico z oznako Dubai, malo črko P in veliko številko 7 odštel kar 15 milijonov dolarjev.
To je hkrati gotovo več, kot je vreden avtomobil, na katerem bo tablica, kar pa niti ni tako redko, glede na to, da se številne prodajo za več milijonov dolarjev. »To ni nič čudnega. Lastniki bodo te avtomobile zamenjali z novimi, registrske oznake pa bodo obdržali do konca življenja,« so ob tem zanimivo razlago podali organizatorji dražbe Emirates Auctions. Jasno, lastniki bržčas ne bodo obdržali dobesedno iste tablice, imajo pa pravico do oznake in jim bodo pač po potrebi izdelali nove.
Dandanes so registrske tablice po vsem svetu bolj ali manj pločevinaste ali iz umetnih plastičnih materialov, na začetku pa so jih večinoma izdelovali iz porcelana, kar pa je bilo nepraktično, saj so bile izjemno krhke. Kasneje so pri izdelavi uporabljali karton, usnje, plastiko, baker in celo stisnjena zrna soje. In ker smo že omenili začetek – ta sega precej daleč v zgodovino. Najprej so se registrske tablice pojavile v Franciji, kjer jih je leta 1893 začela uporabljati pariška policija, kasneje pa so jo morala imeti tudi vsa civilna vozila.
Pa pri nas? Prvi avto, ki ga je na Slovensko leta 1898 pripeljal baron Anton Codelli, tablice še ni imel, zato kot leto prve registracije avtomobila v Ljubljani in Sloveniji velja leto 1906, ko je registrsko označbo J-1 za svoj avto prejel baron Leopold Lihtenberger. Istega leta je bilo registrirano tudi prvo motorno kolo, leto kasneje pa je bilo v Ljubljani že registriranih osem avtomobilov. Danes imamo v Sloveniji predpisane avtomobilske tablice, ki imajo tako kot vse tablice držav Evropske unije v modrem polju na levi strani znaka EU (12 zvezdic) in države, medtem ko se druge oznake, črke in številke razlikujejo od države do države. Pri nas je, kot še marsikje, tablice možno tudi personalizirati, torej izbrati svoj napis, jasno, z določenimi omejitvami. Kombinacija znakov mora tako denimo vsebovati najmanj eno črko, izbrati je mogoče le tako kombinacijo znakov, ki jo omogoča prostor na tablici, žaljivi, vulgarni ali drugi neprimerni izrazi niso dovoljeni … A brez skrbi, cena je vseeno vsaj približno sprejemljiva – par takšnih tablic namreč stane slabih 130 evrov.